< Thuituen 9 >
1 A cungkuem he ka lungbuei ah ka dueh tih a cungkuem he ka boelh. Aka dueng neh aka cueih khaw, a bibi khaw Pathen kut dongah ni a om. Lungnah khaw, hmuhuetnah khaw hlang loh amih hmai kah he boeih a ming moenih.
Kajti vse to sem preudaril v svojem srcu, celo da vse to oznanim, da so pravični in modri in njihova dela v roki Boga. Noben človek ne spozna bodisi ljubezni ali sovraštva po vsem, kar je pred njimi.
2 A cungkuem he a cungkuem taengah a om vanbangla, aka dueng ham neh halang ham khaw, aka then ham neh aka caih ham khaw, rhalawt ham khaw, aka nawn ham neh aka nawn pawt ham khaw, aka then bangla aka tholh ham khaw, olhlo bangla toemngam aka rhih ham khaw hmatoeng pakhat ni a om.
Vse stvari pridejo podobno k vsem: je en dogodek pravičnemu in zlobnemu; dobremu, čistemu in nečistemu; tistemu, ki daruje in tistemu, ki ne daruje; kakor je dobri, tako je grešnik; in kdor prisega, kakor tisti, ki se prisege boji.
3 Khomik hmuikah aka thoeng he cungkuem dongah thae coeng. A cungkuem ham he hmatoeng pakhat la om. Hlang koca rhoek kah lungbuei khaw boethae hah tih amamih a hing vaengah amih thinko ah anglatnah om. Te phoeiah a hnuk la duek uh.
To je zlo med vsemi stvarmi, ki so storjene pod soncem, da je en dogodek za vse. Da, tudi srce človeških sinov je polno zla in dokler živijo je v njihovih srcih norost, potem pa gredo k smrti.
4 Tedae u khaw hingnah cungkuem taengah kaibaeng tih aka sun uh te tah pangtungnah om. Ui pataeng khaw amah a hing vaengah tah sathueng aka duek lakah then.
Kajti za tistega, ki je pridružen k vsem živim, je upanje, kajti živ pes je boljši kakor mrtev lev.
5 Aka hing rhoek long tah a duek uh ham te a ming dae a duek long tah pakhat khaw a ming uh moenih. Amih ham thapang khaw ming voel pawt tih amih poekkoepnah khaw a hnilh uh coeng.
Kajti živi vedo, da bodo umrli, toda mrtvi ne vedo ničesar niti nimajo več nobene nagrade, kajti spomin nanje je pozabljen.
6 Amih kah lungnah neh amih kah hmuhuetnah khaw, amih kah thatlainah khaw paltham oepsoeh coeng. Khomik hmuiah a thoeng vanbangla a cungkuem dongah amih kah hamsum tah kumhal duela om voel pawh.
Prav tako je njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova zavist sedaj izginila niti nimajo več deleža na veke v katerikoli stvari, ki je storjena pod soncem.
7 Cet laeh, na buh te kohoenah neh ca lamtah na misurtui khaw lungbuei then neh o laeh. Pathen loh na bibi te a doe oepsoeh coeng.
Pojdi svojo pot, svoj kruh jej z radostjo in svoje vino pij z veselim srcem, kajti Bog sedaj sprejema tvoja dela.
8 A tue takuem ah na himbai te a bok la om saeh lamtah na lu dongkah situi te khaw vawt boel saeh.
Naj bodo tvoje obleke vedno bele in tvoji glavi naj ne manjka mazila.
9 Khohnin yungah na lungnah yuu neh hingnah hmuh lah. Khomik hmuiah nang taengah m'paek na hingnah te a honghi ni. Hingnah dongkah na hamsum he khaw khohnin yungah nang ham tah a honghi ni. Te dongah na thakthaenah nen ni nang te khomik hmui ah thakthaekung la na om.
Živi radostno, z ženo, ki jo ljubiš, vse dni življenja svoje ničevosti, ki ti je dana pod soncem vse dni tvoje ničevosti, kajti to je tvoj delež v tem življenju in v tvojem trudu, ki se ga lotevaš pod soncem.
10 Na kut loh saii hamla a hmuh boeih te tah na thadueng neh saii. Na pha ham koi saelkhui ah tah bibi neh poeknah khaw, mingnah neh cueihnah khaw a om moenih. (Sheol )
Karkoli tvoja roka najde, da stori, to stôri z vso svojo močjo, kajti v grobu, kamor greš, ni dela, niti naklepa, niti spoznanja, niti modrosti. (Sheol )
11 Ka mael tih khomik hmuiah he loehlangnah khaw kapyang ham pawt tih caemtloek khaw hlangrhalh rhoek ham moenih, buh khaw aka cueih rhoek bueng ham pawt tih khuehtawn khaw aka yakming rhoek bueng ham moenih, mikdaithen khaw aka ming rhoek bueng ham bal moenih, te boeih te amah tue neh a yoekam bangla thoeng tila ka hmuh.
Vrnil sem se in videl pod soncem, da tek ni za nagle, niti bitka za močne, niti kruh za modre, niti bogastva za ljudi spoznanja, niti celo naklonjenost veščim ljudem, temveč se čas in priložnost dogajata njim vsem.
12 Te dongah hlang loh amah tue te a ming van moenih. Boethae kah ngoi dongah aka man nga neh pael loh a tuuk vaa banglam ni a om. Amih hlang koca rhoek tah boethae tue loh a hlaeh tih amih te buengrhuet a tlak thil.
Kajti tudi človek ne pozna svojega časa. Kakor ribe, ki so ujete v zlo mrežo in kakor ptice, ki so ujete v zanko, tako so človeški sinovi ujeti v zlobnem času, ko le-ta nenadoma pade nanje.
13 Khomik hmuikah cueihnah he ka hmuh vaengah kai ham tah te te len coeng.
Tudi to modrost sem videl pod soncem in ta se mi je zdela velika:
14 Khopuei he yit tih a khuikah hlang te a yol vaengah tah manghai puei a paan tih a vael phoeiah tluum len a sak thil.
bilo je majhno mesto in znotraj njega malo ljudi in zoper njega je prišel velik kralj, ga oblegal in zoper njega zgradil velike branike.
15 Te vaengah a khuikah khodaeng te hlang cueih la phoe tih a cueihnah neh khopuei te a loeih sak. Tedae hlang loh khodaeng te tah hlang la poek pawh.
Torej v njem je bil najden reven, moder človek in on je s svojo modrostjo osvobodil mesto, vendar se noben človek ni spominjal tega ubogega moža.
16 Te dongah, “Cueihnah he thayung thamal lakah then,” ka ti dae khodaeng kah cueihnah tah a hnaep pah tih a ol te khaw hnatun uh pawh.
Potem sem rekel: »Modrost je boljša kakor moč; kljub temu je modrost revnega moža prezirana in njegove besede niso slišane.«
17 Hlangcueih ol tah aka ang rhoek aka taemrhai kah a pang lakah mongnah neh a hnatun uh.
Besede modrih ljudi se bolj slišijo v tišini kakor vpitje tistega, ki vlada med bedaki.
18 Cueihnah he caemrhal kah hnopai lakah then dae pakhat kah tholh loh a then muep a phae.
Modrost je boljša kakor bojna orožja, toda en grešnik uničuje mnogo dobrega.