2 Khokhuen 35
1 Josiah loh Jerusalem ah BOEIPA kah Yoom te a saii tih hla khat hnin hlai li vaengah Yoom te a ngawn uh.
Poleg tega je Jošíja praznoval pasho Gospodu v Jeruzalemu. Na štirinajsti dan prvega meseca so zaklali pashalno jagnje.
2 Khosoih rhoek khaw amamih kah hutnah dongah a khueh tih BOEIPA im kah thothuengnah dongah amih te a duel.
Postavil je duhovnike po njihovih zadolžitvah in jih ohrabril, da služijo v Gospodovi hiši.
3 BOEIPA ham aka cim Israel pum taengah aka yakming tih aka sim Levi rhoek taengah, “Thingkawng cim te Israel manghai David capa Solomon loh a sak im khuiah khueh uh. Laengpang dongkah hnophueih te nangmih ham moenih. Nangmih kah Pathen BOEIPA neh a pilnam Israel taengah thotat uh laeh.
Lévijevcem, ki so učili ves Izrael, ki so bili sveti Gospodu, je rekel: »Sveto skrinjo postavite v hišo, ki jo je zgradil Salomon, Davidov sin, Izraelov kralj. Ta naj ne bo breme na vaših ramah. Služite torej Gospodu, svojemu Bogu in njegovemu ljudstvu Izraelu
4 Israel manghai David kah ca neh a capa Solomon ca bangla na pa rhoek imkhui ah namamih kah boelnah neh soepsoei uh lamtah sikim uh laeh.
in pripravite se po hišah svojih očetov, po svojih skupinah glede na pisanje Izraelovega kralja Davida in glede na pisanje njegovega sina Salomona.
5 Pilnam paca rhoek te na manuca kah a napa imkhui te khaw, Levi imkhui paca phung khaw aitlaeng la hmuencim ah pai uh saeh.
Stojte na svetem kraju, glede na razdelitve družin očetov, vaših bratov [od] ljudstva, in glede na razdelitev družin Lévijevcev.
6 Yoom te ngawn uh lamtah ciim uh laeh. Na manuca ham khaw Moses kut dongkah BOEIPA ol bangla vai sak ham sikim uh laeh,” a ti nah.
Tako zakoljite pashalno jagnje, se posvetite in pripravite svoje brate, da bodo lahko storili glede na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki.
7 Josiah loh pilnam paca ham boiva la tu neh maae ca boeih a tawn tih Yoom kah aka mop boeih ham a pum la thawng sawmthum neh saelhung thawng thum lo. He rhoek he manghai kah khuehtawn lamkah ni.
Jošíja je dal ljudstvu od tropa jagnjeta in kozličke, vse za pashalne daritve, za vse, ki so bili prisotni, do številke trideset tisoč in tri tisoč bikcev. To je bilo od kraljevega imetja.
8 A mangpa rhoek long khaw pilnam ham, khosoih rhoek ham neh Levi rhoek ham kothoh neh a tloeng uh. Pathen im kah rhaengsang Hilkiah, Zekhariah neh Jehiel long khaw Yoom hamla thawng hnih ya rhuk neh saelhung ya thum te khosoih rhoek taengla a paek uh.
Njegovi princi so voljno dali ljudstvu, duhovnikom in Lévijevcem. Hilkijá, Zeharjá in Jehiél, voditelji Božje hiše, so dali duhovnikom za pashalne daritve dva tisoč in šeststo [glav] majhne živine in tristo volov.
9 Kohnaniah neh Kohnaniah phoeikah a mana rhoi Shemaiah neh Nethanel long khaw, Hashabiah neh Jeiel long khaw, Levi mangpa Jozabad long khaw Levi ham Yoom thawng nga neh saelhung ya nga a tloeng uh.
Tudi Konanjá, Šemajá in Netanél, njegovi bratje in Hašabjá, Jeiél in Jozabád, vodje Lévijevcev, so dali Lévijevcem za pashalne daritve pet tisoč [glav] majhne živine in petsto volov.
10 Thothuengnah a sikim phoeiah tah khosoih rhoek khaw amah paihmuen ah, Levi rhoek khaw manghai olpaek bangla amamih kah boelnah neh pai uh.
Tako je bila služba pripravljena in duhovniki so stali na svojem kraju in Lévijevci po svojih skupinah, glede na kraljevo zapoved.
11 Yoom te a ngawn uh tih khosoih rhoek loh a kut neh a haeh uh phoeiah tah Levi rhoek loh a hlaih uh.
Zaklali so pashalno jagnje in duhovniki so poškropili kri iz njihovih rok, Lévijevci pa so jih odrli.
12 Moses cabu khuikah a daek bangla pilnam paca kah a napa imkhui pacaphung taengah a paek ham khaw, BOEIPA taengah a nawn ham khaw hmueihhlutnah te a rhoe uh. Saelhung khaw te tlam te a saii.
Odstranili so žgalne daritve, da bi jih lahko dali glede na oddelke družin ljudstva, da darujejo Gospodu, kakor je to zapisano v Mojzesovi knjigi. In tako so storili z voli.
13 Khosing bangla Yoom te hmai neh a hmin sakuh. Buhcim te am dongah a thong uh tih voh dongah khaw, bael dongah khaw, pilnam paca boeih taengla a yong puei uh.
Pashalno jagnje so pekli z ognjem, glede na odredbo. Toda ostale svete daritve so kuhali v loncih, v kotlih in v ponvah in jih naglo razdelili med vse ljudstvo.
14 A hnukah tah amamih ham neh khosoih rhoek ham khaw a soepsoei uh. Aaron koca khosoih rhoek long hmueihhlutnah neh maehtha te kholaeh hil a nawn uh. Te dongah ni Levi rhoek loh amamih ham neh Aaron koca khosoih rhoek ham khaw a soepsoei pauh.
Potem so pripravili zase in za duhovnike, ker so bili duhovniki, Aronovi sinovi, zaposleni pri darovanju žgalnih daritev in tolšče do noči, zato so Lévijevci pripravili zase in za duhovnike, Aronove sinove.
15 Asaph koca rhoek long tah David neh Asaph, Heman neh manghai kah khohmu Jeduthun kah olpaek bangla amamih ngolhmuen ah a hlai uh. Vongka, vongka kah thoh tawt rhoek khaw om tih amih te amamih kah thohtatnah kung lamloh nong pawh. Amih ham te a manuca Levi rhoek loh a soepsoei pah coeng.
Pevci, Asáfovi sinovi, so bili na svojem mestu, glede na zapoved Davida, Asáfa, Hemána in kraljevega vidca Jedutúna. Vratarji so čakali pri vsakih velikih vratih. Niso mogli oditi od svoje službe, kajti njihovi bratje Lévijevci so pripravljali zanje.
16 Te khohnin ah BOEIPA kah thothuengnah cungkuem loh sikim tangloeng coeng. Manghai Josiah kah olpaek bangla Yoom saii ham neh BOEIPA kah hmueihtuk dongah hmueihhlutnah nawn hamla om coeng.
Tako je bila vsa Gospodova služba pripravljena isti dan, da praznujejo pasho in da darujejo žgalne daritve na Gospodovem oltarju, glede na zapoved kralja Jošíja.
17 Te vaeng tue kah Yoom ah aka mop Israel ca rhoek loh vaidamding khotue te khaw hnin rhih khuiah a bul uh.
Izraelovi otroci, ki so bili prisotni, so ob tistem času sedem dni praznovali pasho in praznik nekvašenega kruha.
18 Tonghma Samuel tue lamloh Israel khuiah te tlam te Yoom ana saii moenih. Israel manghai boeih long pataeng Josiah neh khosoih rhoek, Levi rhoek, Judah pum neh Israel kah aka mop rhoek, Jerusalem khosa boeih kah a saii bangla Yoom te a saii uh moenih.
Nobene pashe ni bilo podobne tej, ki so jo praznovali v Izraelu, od dni preroka Samuela niti niso vsi Izraelovi kralji praznovali takšne pashe, kot so jo praznovali Jošíja, duhovniki, Lévijevci in ves Juda, Izrael in prebivalci Jeruzalema, ki so bili prisotni.
19 Josiah kah ram kum hlai rhet vaengah Yoom he a saii.
V osemnajstem letu kraljevanja Jošíja so praznovali to pasho.
20 Josiah loh im te boeih a cikngae sak hnukah tah Egypt manghai Neko tah Perath kah Karkhemish ah vathoh hamla pawk. Te dongah Josiah khaw anih mah hamla cet.
Po vsem tem, ko je Jošíja pripravil tempelj, je prišel gor iz Egipta kralj Nehu, da se bojuje zoper Kárkemiš pri Evfratu. Jošíja je odšel ven zoper njega.
21 Tedae a taengla puencawn a tueih pah tih, “Kai laklo neh Judah manghai nang laklo ah balae aka om? Tahae khohnin ah he nang, namah taengah bueng pawt tih kamah caemtloek imkhui taengah khaw ka pawk. Pathen loh kamah teangah hlawt a thui. Nang te paa palueng, Pathen he kai taengah om tih nang te m'phae mahpawt nim?” a ti nah.
Toda ta je k njemu poslal predstavnike, rekoč: »Kaj imam opraviti s teboj, Judov kralj? Danes nisem prišel zoper tebe, temveč zoper hišo, s katero imam vojno, kajti Bog mi je zapovedal, da pohitim. Zadrži se pred vmešavanjem z Bogom, ki je z menoj, da te on ne uniči.«
22 Tedae Josiah tah anih taeng lamloh a maelhmai hooi pawh. Anih taengah vathoh ham te sa uh. Pathen ka lamkah Neko ol te hnatun pawt tih Megiddo kolbawn ah vathoh hamla cet.
Kljub temu Jošíja svojega obraza ni hotel obrniti od njega, temveč se je preoblekel, da bi se lahko boril z njim in ni prisluhnil besedam Nehuja iz Božjih ust in je šel, da se bojuje v dolini Megído.
23 Tedae aka nuen rhoek loh manghai Josiah te a kah uh. Te dongah manghai loh a sal rhoek taengah, “Kai he n'khuen uh laeh, bahoeng tlo coeng,” a ti nah.
Lokostrelci pa so zadeli kralja Jošíja in kralj je rekel svojim služabnikom: »Odpeljite me proč, kajti hudo sem ranjen.
24 Te dongah anih te a sal rhoek loh leng dong lamkah a hal uh tih a hmatoeng kah leng dongah a tloeng uh. Te phoeiah anih te Jerusalem la a khuen uh dae duek tih a napa rhoek kah phuel ah a up uh. Te vaengah Judah pum neh Jerusalem loh Josiah hamla nguekcoi uh.
Njegovi služabniki so ga torej vzeli iz tega bojnega voza in ga položili na drug bojni voz, ki ga je imel. Privedli so ga v Jeruzalem in umrl je in bil pokopan v enem izmed mavzolejev svojih očetov. Ves Juda in Jeruzalem je žaloval za Jošíjem.
25 Jeremiah khaw Josiah ham rhaengsae tih tihnin duela laa sa nu, laa sa pa loh amamih kah rhahlung dongah Josiah te boeih a thui uh. Te te Israel khuiah khaw oltlueh la a khueh uh tih rhahlung dongah a daek uh coeng he.
Jeremija je žaloval za Jošíjem in vsi pevci in pevke so do tega dne v svojih žalostinkah govorili o Jošíju in jih naredili za odredbo v Izraelu. Glej, zapisane so v žalostinkah.
26 Josiah kah ol noi neh BOEIPA olkhueng dongah a daek bangla a sitlohnah khaw,
Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in njegova dobrota, glede na to, kar je bilo napisano v Gospodovi postavi
27 a olka a kung neh a dong khaw Israel neh Judah manghai rhoek cabu dongah a daek coeng ke.
in njegova dejanja, prva in zadnja, glej, zapisana so v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev.
