1 Manghai 15
1 Nebat capa Jeroboam manghai kah kum hlai rhet vaengah Judah ah Abijam manghai.
Torej v osemnajstem letu kralja Jerobeáma, Nebátovega sina, je nad Judom zakraljeval Abíjam.
2 Jerusalem ah kum thum manghai tih a manu ming tah Absalom canu Maakah ni.
Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči.
3 A mikhmuh ah a saii pah a napa kah tholhnah cungkuem dongah pongpa tih a napa David kah thinko bangla a Pathen BOEIPA taengah a thinko rhuemtuet la a om moenih.
Hodil je v vseh grehih svojega očeta, ki jih je ta storil pred njim in njegovo srce ni bilo popolno z Gospodom, njegovim Bogom, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida.
4 Tedae David kongah ni a Pathen BOEIPA loh anih te Jerusalem ah hmaithoi a paek. Anih hnukah a capa te a phoe sak tih Jerusalem te a pai sak.
Kljub temu mu je zaradi Davida Gospod, njegov Bog, dal svetilko v Jeruzalemu, da za seboj postavi svojega sina in da vzpostavi Jeruzalem,
5 David tah BOEIPA mikhmuh ah a thuem he a saii tih anih a uen boeih te a phaelh moenih. A hing tue khuiah Khitti Uriah kah lai bueng ni lai dawk a om.
ker je David delal to, kar je bilo prav v Gospodovih očeh in se vse dni svojega življenja ni obrnil stran od katerekoli stvari, ki mu jo je zapovedal, razen samo v zadevi Hetejca Urijája.
6 Rehoboam laklo neh Jeroboam laklo ah he a hing tue khuiah caemtloek om.
Med Rehabámom in Jerobeámom pa je bila vojna vse dni njegovega življenja.
7 Abijam kah ol noi neh a saii boeih te Judah manghai rhoek kah khokhuen olka cabu dongah a daek moenih a? Abijam laklo neh Jeroboam laklo ah caemtloek ni aka om.
Torej preostala izmed Abíjamovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? In bila je vojna med Abíjamom in Jerobeámom.
8 Abijam te a napa rhoek taengla a khoem uh vaengah anih te David khopuei ah a up uh. Te phoeiah a capa Asa he anih yueng la manghai.
Abíjam je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asá.
9 Israel manghai Jeroboam kah a kum kul dongah Judah manghai Asa he manghai.
V dvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma, je nad Judom zakraljeval Asá.
10 Anih te Jerusalem ah sawmli kum khat manghai. A manu ming tah Absalom canu Maakah ni.
V Jeruzalemu je kraljeval enainštirideset let. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči.
11 Asa tah a napa David bangla BOEIPA mikhmuh ah a thuem ni a saii.
Asá je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče David.
12 Te dongah hlanghalh rhoek te khohmuen lamloh a haek tih a napa rhoek loh a saii mueirhol te boeih a khoe.
Iz dežele je odpravil posvečene vlačugarje in odstranil vse malike, ki so jih naredili njegovi očetje.
13 A manu Maakah pataeng Asherah ham rhobuk a saii dongah manghainu lamloh a khoe. A rhobuk te Asa loh a phae pah tih Kidron soklong ah a hoeh.
Tudi svojo mater Maáho, celo njo je odstranil, da bi bila kraljica, ker si je v ašeri naredila malika. Asá je uničil njenega malika in ga zažgal pri potoku Kidronu.
14 Hmuensang te khoe uh sitoe pawt cakhaw amah tue khuiah tah Asa kah thinko he BOEIPA taengah rhuemtuet la om.
Toda visokih krajev ni odstranil. Kljub temu je bilo Asájevo srce, vse dni njegovega življenja, popolno z Gospodom.
15 A napa kah hnocim neh amah kah hnocim khaw, cak neh, sui neh hnopai khaw BOEIPA im kah hnocim la a khuen.
V Gospodovo hišo je prinesel stvari, ki jih je njegov oče posvetil in stvari, ki jih je sam posvetil, srebro, zlato in posode.
16 Amah tue khuiah tah Asa laklo neh Israel manghai Baasha laklo ah caemtloek om.
Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem pa je bila vse njune dni vojna.
17 Israel manghai Baasha loh Judah te a paan tih Ramah te a tuung. Judah manghai Asa taengah aka kun ham neh aka vuenva ham khaw pae pawh.
Izraelov kralj Bašá je odšel gor zoper Juda in zgradil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi pustil iti ven ali priti noter.
18 Asa loh BOEIPA im thakvoh khuiah aka sueng cak neh sui boeih, manghai im kah manghai thakvoh khaw a loh tih a sal rhoek kut ah a tloeng. Te phoeiah manghai Asa loh Damasku ah kho aka sa Aram manghai, Hezion koca Tabrimmon capa Benhadad taengla a thak.
Potem je Asá vzel vse srebro in zlato, ki je ostalo v zakladnicah Gospodove hiše in zakladnicah kraljeve hiše in jih izročil v roko svojih služabnikov. Kralj Asá pa jih je poslal k Ben Hadádu, Tabrimónovemu sinu, Hezjónovemu sinu, kralju Sirije, ki je prebival pri Damasku, rekoč:
19 Te vaengah, “Kamah laklo neh namah lako ah, a pa laklo neh na pa laklo kah paipi om tih nang taengah kapbaih la cak neh sui he kam pat ne. Cet lamtah Israel manghai Baasha taengkah na paipi te phae mai. Te vaengah kai taeng lamloh nong bitni,” a ti nah.
»Zaveza je med menoj in teboj in med mojim očetom in tvojim očetom. Glej, k tebi sem poslal dar iz srebra in zlata. Pridi in prelomi svojo zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da bo lahko odšel od mene.«
20 Benhadad loh manghai Asa ol te a ngai pah. Te dongah amah taengkah mangpa tatthai rhoek te Israel khopuei rhoek ah a tueih tih Ijon, Dan, Abelbethmaakah neh Kinnereth boeih, Naphtali khohmuen boeih te a ngawn.
Tako je Ben Hadád prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike vojsk, ki jih je imel, zoper Izraelova mesta in udaril Ijón, Dan, Abél Bet Maáho in ves Kinéret, z vso Neftálijevo deželo.
21 Baasha loh a yaak van neh Ramah a sak te a toeng tih Tirzah la kho a sak.
Pripetilo se je, ko je Bašá slišal o tem, da je prenehal z gradnjo Rame in prebival v Tirci.
22 Asa manghai loh Judah pum te a yaak sak vaengah ommongsitoe om voel pawh. Te dongah Baasha loh Ramah a sak nah lungto neh thing te a puen uh. Te nen te manghai Asa loh Benjamin Geba neh Mizpah te a sak.
Potem je kralj Asá po vsej Judeji naredil razglas. Nihče ni bil izvzet. Vzeli so kamne iz Rame in les, s katerim je Bašá gradil in kralj Asá je z njim gradil Gebo Benjamin in Micpo.
23 Asa kah ol noi boeih neh a thayung thamal boeih, a saii boeih neh a sak khopuei rhoek te Judah manghai rhoek kah khokhuen olka cabu dongah a daek uh moenih a? Tedae a patong tue ah a kho a tloh pah.
Preostala izmed vseh Asájevih dejanj in vsa njegova moč in vse, kar je storil in mesta, ki jih je zgradil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? Kljub temu je bil v času svoje visoke starosti bolan na svojih stopalih.
24 Asa te a napa rhoek taengla a khoem uh vaengah a napa David khopuei kah a napa rhoek taengah a up. Te phoeiah a capa Jehoshaphat te anih yueng la manghai.
Asá je zaspal s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Józafat.
25 Judah manghai Asa kah a kum bae dongah Jeroboam capa Nadab he Israel soah manghai tih Israel soah kum nit manghai.
Jerobeámov sin Nadáb je začel kraljevati nad Izraelom v drugem letu Judovega kralja Asája in nad Izraelom je kraljeval dve leti.
26 BOEIPA mikhmuh ah boethae a saii tih a napa kah longpuei ah pongpa. Anih kah tholhnah khuiah Israel te a tholh sak.
Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po poti svojega očeta in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši.
27 Anih te Issakhar imkhui kah Ahijah capa Baasha loh a ven. Te dongah Baasha loh Nadab neh Gibbethon aka dum Israel boeih te Philisti kah Gibbethon ah a ngawn.
Zoper njega se je zarotil Ahíjev sin Bašá iz Isahárjeve hiše in Bašá ga ja udaril pri Gibetónu, ki pripada Filistejcem, kajti Nadáb in ves Izrael sta oblegala Gibetón.
28 Judah manghai Asa kah a kum thum dongah Baasha loh Nadab te a duek sak tih Nadab yueng la manghai.
Celo v tretjem letu Judovega kralja Asája ga je Bašá ubil in zakraljeval namesto njega.
29 A manghai van neh Jeroboam imkhui te boeih a ngawn tih Jeroboam hiil la aka hiil boeih te hlun pawh. A sal Shiloh Ahijah kut ah a thui BOEIPA ol bangla Nadab te a mit sak.
Pripetilo se je, ko je zakraljeval, da je udaril vso Jerobeámovo hišo. Jerobeámu ni pustil nikogar, ki diha, dokler ga ni pokončal, glede na Gospodovo izjavo, ki jo je govoril po svojem služabniku, Šilčanu Ahíju,
30 Jeroboam kah tholhnah tah tholh coeng tih Israel te khaw a tholh sak. A konoinah lamloh Israel Pathen BOEIPA te a veet.
zaradi Jerobeámovih grehov, ki jih je ta zagrešil in ki so Izraela pripravili grešiti s svojim izzivanjem, s katerim so Gospoda, Izraelovega Boga, izzivali do jeze.
31 Nadab kah ol noi neh a saii boeih te khaw Israel manghai rhoek kah khokhuen olka cabu dongah a daek uh moenih a?
Torej preostala izmed Nadábovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?
32 Amah tue khuiah tah Asa laklo neh Israel manghai Baasha laklo ah caemtloek puet om.
Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vse njune dni vojna.
33 Judah manghai Asa kah a kum thum dongah Ahijah capa Baasha he Israel boeih soah manghai van tih Tirzah ah kum kul kum li om.
V tretjem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom v Tirci začel kraljevati Ahíjev sin Bašá, štiriindvajset let.
34 BOEIPA mikhmuh ah boethae a saii tih Jeroboam kah longpuei ah pongpa. Anih kah tholhnah khuiah Israel te a tholh sak.
Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po Jerobeámovi poti in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši.
