Olphong 5

1 Te phoeiah ngolkhoel soah aka ngol kah bantang aha khui neha hnuk ah ca a daek cayol te kutnoek parhih neh a daeng te ka hmuh.

In v desnici njega, ki je sedèl na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in na zadnji strani, zapečateno s sedmimi pečati.

2 Te vaengah aka tlung puencawnte ol ue laa hoe te ka hmuh. Ulae cayol aka ong ham neh kutnoek te aka hlam ham aka tiing?

In videl sem krepkega angela razglašati z močnim glasom: »Kdo je vreden, da odpre knjigo in da odtrga njene pečate?«

3 Tedae vaan ah khaw, diklai hmanah khaw, diklai khuiah khaw, cayol aka ong tih aka so thai om pawh.

In nihče na nebu niti na zemlji niti pod zemljo, ni bil zmožen, da odpre knjigo niti, da pogleda nanjo.

4 Cayol ong ham neh sawt ham aka tingtawk ka hmuh pawt dongah mat ka rhap.

In zelo sem jokal, ker se ni našel nihče vreden, da odpre in da bere knjigo niti, da pogleda nanjo.

5 Te vaengah patongrhoek khuikah pa khat loh kai te, “Rhap boeh, Judah koca, David kah a yung lamkah aka om sathueng loh cayol neh kutnoek parhih ong ham a noeng coeng he,” a ti.

In eden izmed starešin mi reče: »Ne jokaj; glej, Lev iz Judovega rodu, Davidova Korenina, je prevladal, da odpre knjigo in da razveže njenih sedem pečatov.«

6 Te phoeiah ngolkhoel neh mulhing pali laklo neh patongrhoek lakli aha ngawn tangtae bangla tucaa pai te ka hmuhtih ki parhih neh mik parhiha khueh. Te rhoek tah diklai pum laa tueih Pathen kah mueihla parhih ni.

In pogledal sem in glej, na sredini prestola in štirih živali in sredi starešin je stalo Jagnje, kot bi bilo zaklano in je imelo sedem rogov in sedem oči, ki so sedem Božjih Duhov, poslanih po vsej zemlji.

7 Te vaengah ha pawk tih ngolkhoel dongah aka ngol bantang kah tea loh.

In prišlo je ter vzelo knjigo iz desnice tistega, ki je sedel na prestolu.

8 Tekah cayol te loh vaengah tah mulhing pali neh patongrhoek pakul pali tah Tuca hmaiah bakop uh. Rhotoeng neh bo-ul aka bae sui bunang khaw rhipa pom uh. Te tah hlangcimrhoek kah thangthuinah la om.

In ko je vzelo knjigo, so štiri živali in štiriindvajset starešin padli dol pred Jagnjetom in vsi izmed njih so imeli harfe in zlate stekleničke, polne dišav, ki so molitve svetih.

9 Laa thai khawa sakuh tih, “Cayol aka doe tih kutnoek ong ham a tingtawk la na om pai. Ng'ngawn coeng dae na thii lamloh hlang koca neh ol cungkuem lamkah namtom neh pilnam te Pathen ham na lai.

In peli so novo pesem, rekoč: »Vredno si, da vzameš to knjigo in da odpreš njene pečate; kajti bilo si umorjeno in s svojo krvjo si nas odkupilo Bogu izmed vsakega sorodstva in jezika in ljudstva in naroda

10 Amihte mamih kah Pathen taengaha ram neh khosoih rhoek la na saii. Te dongah diklai soah manghai uh pawn ni,” a ti uh.

in si nas naredilo [za] kralje in duhovnike pri našemu Bogu, in mi bomo kraljevali na zemlji.«

11 Te vaengah ka sawt hatah mulhingrhoek neh patongrhoek kah ngolkhoel taengvaiah puencawn rhoek kah a olte muep ka yaak. A hlangmi taha thawng, a thawng neha sang, a sang la om uh.

In zagledal sem in zaslišal glas mnogih angelov naokoli prestola in živali in starešin, in njihovo število je bilo desettisočkrat deset tisoč in tisočev tisoči,

12 “Ngawn tangtae tuca tah thaomnah, khuehtawn, cueihnah, thadueng, hinyahnah, thangpomnah neh yoethennaha dang ham aka tingtawk la om pai,” tila ol neh rhuprhupa ti uh.

ki so z močnim glasom govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastva in modrost in moč in čast in slavo in blagoslov.«

13 Vaan neh diklai hman, diklai khui neh tuili sokah kutngo boeih neh a khuikah boeih long khaw, “Ngolkhoel sokah aka ngol neh tuca te yoethennah, hinyahnah, thangpomnah neh thaomnah te kumhal ah kumhal duela om saeh,” a ti uh te ka yaak. (aiōn g165)

In vsako ustvarjeno bitje, ki je na nebu in na zemlji in pod zemljo in takšna, kot so v morju in vse, ki so v njem, sem slišal govoriti: »Blagoslov in čast in slava in oblast naj bo njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu na veke vekov.« (aiōn g165)

14 Mulhing pali long khaw, “Amen!” a ti uh. Patongrhoek long khaw bakop uh tiha bawk uh.

In štiri živali so rekle: »Amen.« In štiriindvajset starešin je padlo dol in oboževalo tistega, ki živi na veke vekov.