Tingtoeng 78
1 Asaph kah Hlohlai Ka pilnam aw ka olkhueng he hnatun uh lah. Ka ka lamkah olthui dongah na hna hooi uh lah.
Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
2 Hlamat lamkah olkael te ka ka dongkah neh ka ong vetih ka thaa dae ni.
Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
3 Tekah te n'yaak uh tih m'ming uh vanbangl a a pa rhoek loh mamih taengah han thui uh.
ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
4 BOEIPA koehnah, a tlungalnah neh khobaerhambae a saii te, aka thui rhoek loh a ca rhoek lamkah hmailong cadilcahma taengah khaw phah uh boel sih.
Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
5 Jakob ham laipainah a khueng tih Israel dongah olkhueng la a ling te ni a ca rhoek taengah patoeng ming sak ham a pa rhoek a uen.
Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
6 Te daengah ni caldilcahma loh a ming uh eh. Hmailong ah a cun camoe rhoek long khaw a thoh uh puei vetih a ca rhoek taengah a tae pa eh.
da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
7 Te vaengah a uepnah khaw Pathen pum ah a khueh uh vetih Pathen kah khoboe te hnilh uh mah pawh. A olpaek khaw a kueinah uh.
da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
8 A napa rhoek bangla thinthah neh hlang koek cadil, a lungbuei aka cikngae pawt tih a mueihla loh Pathen aka tangnah mueh cadil la om uh pawt sue.
in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
9 Liv a aka muk tih aka kaap Ephraim ca rhoek khaw caemrhal tue vaengah a hnuk la bung uh.
Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
10 Pathen kah paipi te ngaithuen uh pawt tih a olkhueng neh pongpa ham khaw a aal uh.
Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
11 Te dongah amah kah bibi neh khobaerhambae amih a tueng te a hnilh uh.
in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12 Egypt kho Zoan hmuen kah a napa rhoek mikhmuh ah khobaerhambae a saii pah.
Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
13 Tuitunli te a phih pah tih amih a kat puei vaengah tui khaw som bangla pai.
Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
14 Te phoeiah amih te khothaih ah cingmai neh khoyin puet te hmai vang neh a mawt.
Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
15 Khosoek ah lungpang rhoek te a hep pah tih tuidung bangla muep a tul.
Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
16 Thaelpang khuikah tuicip a thoeng sak tih tuiva tui bangla a hlawn.
Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
17 Tedae rhamrhae ah Khohni te a koek uh tih a taengah tholh ham koep a koei uh.
V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
18 Amih kah hinglu dongah caak a hoe uh te khaw a thinko neh Pathen ni a noemcai uh.
V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
19 Pathen taengah khaw, “Khosoek khuiah caboei phaih ham Pathen te coeng thai aya?
Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
20 Lungpang a boh tih tui a phuet vaengah soklong la long coeng ke. A pilnam ham buh khaw a paek thai vetih maeh a tael pah venim?,” a ti uh tih a thui uh.
Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
21 BOEIPA loh a yaak vaengah a paan tih Jakob te hmai neh a kolh. Israel taengah khaw thintoek a khuen bal.
Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
22 Pathen te tangnah uh pawt tih Boeipa kah khangnah dongah a pangtung uh pawt dongah ni.
ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
23 Tedae a sokah khomong te a uen tih vaan thohkhaih rhoi te a ong.
čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
24 Te dongah amih kah a cak ham manna a tlan sak tih amih te vaan cangpai a paek.
in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
25 Hlang loh rhaelnu buh a caak tih lampu khaw amih ham kodam la a thak pah.
Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
26 Vaan lamkah kanghawn a hlah tih a sarhi neh tuithim yilh khaw a thawn.
Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
27 Te dongah maeh loh laipi bangla, vaa mul long khaw tuitunli kah laivin bangla amih soah tlan tih,
Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
28 a dap kaepvai kah a lambong lakli ah a hlak pah.
Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
29 Te dongah a caak uh tih muep cung uh. Amih kah ngaihlihnah vanbangla amih te a paek.
Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
30 A ka dongah caak a paem uh pueng akhaw amamih kah hoehhamnah te kholong uh tak pawh.
niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
31 Te dongah Pathen thintoek amih taengla pai. Te vaengah amih khuikah thaomthathueng rhoek te a ngawn tih Israel cadongcaloe rhoek te a tulh.
je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
32 Te boeih khui lamkah tholh uh bal pueng tih Boeipa kah khobaerhambae te tangnah uh pawh.
Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
33 Te dongah amih kah khohnin loh a honghi la, a kum khaw lungmitnah neh thok.
Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
34 Amih te a ngawn van daengah ni Boeipa te a tlap uh. Mael uh tih Pathen a toem uh.
Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
35 Te daengah amih kah lungpang Pathen neh amih aka tlan Khohni Pathen te a ngaidam uh.
Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
36 Tedae amah te a ka neh a hloih uh tih a lai neh a taengah laithae uh.
Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
37 Amih kah lungbuei te khaw Boeipa taengah hong pawt tih a paipi te tangnah uh pawh.
Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
38 A thinphoei lothaesainah khaw a dawth tih amih te phae pawh. Te dongah a thintoek khaw puet a hnop tih a kosi khaw boeih sah pawh.
Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
39 Amih te pumsa lah om tih yilh loh a khum phoeiah ha mael pawt te khaw a poek.
Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
40 Khosoek ah Boeipa mat a koek uh vanbangla khopong ah Boeipa te a noih uh.
Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
41 Te dongah Pathen te koekthoek a noemcai uh tih Israel kah hlang Cim te a phen uh.
Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
42 Rhal khui lamkah Boeipa kut loh amih a lat khohnin te poek uh pawh.
Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
43 Amah kah miknoek te Egypt ah, kopoekrhai hno khaw Zoan hmuen ah a tueng sak.
Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
44 A sokko khaw thii la a poeh sak tih tuicip kangna khaw o uh thai pawh.
in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
45 Amih aka yok ham pil neh amih aka phae ham bukak khaw a hlah pah.
Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
46 A cangthaih te phol taengla, a thaphu khaw kaisih taengla a paek pah.
Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
47 Amih kah misur te rhael neh, a thaihae khaw tlansing neh a ngawn pah.
Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
48 A rhamsa te rhael taengla, a boiva khaw rhaekhmai taengla a uup pah.
Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
49 A thintoek thinsa kah a thinpom khaw, yoethae puencawn rhoi at kah kosi neh citcai te khaw amih taengah a sah.
S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
50 A thintoek ham a hawn a saelh coeng. Amih kah hinglu te dueknah lamkah khaw hnaih pawh. Te dongah a hingnah te duektahaw taengla a paek pah.
Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
51 Egypt kah caming boeih neh Ham dap kah thahuem tanglue te a ngawn pah.
in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
52 Tedae a pilnam te boiva bangla a khuen tih khosoek khuiah tuping bangla a hmaithawn.
Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
53 Amih te ngaikhuek la a mawt tih rhih uh pawt dae a thunkha rhoek te tuitunli loh a khuk.
Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
54 Te dongah amah kah bantang kut neh a men tlang cim khorhi la amih te a khuen.
Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
55 Namtom rhoek te amih hmai lamkah a haek pah tih rho la rhilong te a suem pah. Te dongah Israel koca loh amih kah dap ah kho a sakuh.
Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
56 Tedae Khohni Pathen te a noemcai uh tih a koek uh, a olphong khaw khoem uh pawh.
Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
57 A napa rhoek bangla balkhong uh tih hnukpoh uh. Lii a pawl la poeh uh.
temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
58 A hmuensang neh Boeipa a veet uh tih a mueidaep neh a thatlai sakuh.
Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
59 Pathen loh a yaak vaengah lungoe tih Israel te rhep a hnawt.
Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
60 Te dongah Shiloh pohmuen neh hlang lakli kah a khueh dap te a phap sut.
tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
61 A sarhi te tamna la, a thangpomnah khaw rhal kut khuila a paek pah.
in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
62 A pilnam te cunghang taengla a tloeng tih a rho taengah khaw lungoe.
Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
63 Tongpang rhoek te hmai loh a hlawp dongah oila rhoek thangthen uh pawh.
Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
64 A khosoih rhoek te cunghang dongah cungku uh tih a nuhmai rhoek khaw rhap uh pawh.
Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
65 Te vaengah Boeipa loh aka ip muelh bangla, misurtui neh aka tamhoe hlangrhalh bangla haenghang.
Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
66 A rhal rhoek te tloep a tloek tih amih te kumhal kokhahnah la a khueh.
Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
67 Joseph kah dap khaw a hnawt tih Ephraim kah mancai te a tuek tloe moenih.
Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
68 Tedae a lungnah Zion tlang kah Judah mancai te a tuek.
temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
69 Te dongah a rhokso te a sang la a sak tih kumhal due diklai bangla a suen.
Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
70 A sal David te a tuek dongah boiva vongup lamkah a loh.
Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
71 A pilnam Jakob neh a rho Israel te luem puei ham ni anih te cacun hnuk lamkah a khuen.
Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
72 Te dongah a thinko neh amih te a luem puei tih, a kut kah a lungcuei neh a mawt.
Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
