Tingtoeng 105
1 BOEIPA te uem uh lah. A ming te khue uh lah. A khoboe te pilnam rhoek taengah tukkil uh lah.
Oh zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime; med ljudstvom razglašajte njegova dela.
2 Amah te hlai uh lah. Amah te tingtoeng uh lamtah amah kah khobaerhambae boeih te lolmang taeng uh lah.
Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih.
3 A ming cim neh thangthen uh lamtah, BOEIPA aka tlap rhoek kah a lungbuei tah a kohoe saeh.
Ponašajte se z njegovim svetim imenom; naj se razveseljuje srce tistih, ki iščejo Gospoda.
4 BOEIPA neh amah kah a sarhi te tlap lah. A maelhmai khaw tlap taitu lah.
Iščite Gospoda in njegovo moč; vselej iščite njegov obraz.
5 A kopoekrhainah a saii neh a ka dongkah laitloeknah bangla anih khobaerhambae khaw,
Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust,
6 A sal Abraham tiingan neh a coelh Jakob koca rhoek loh thoelh uh lah.
oh, vi seme Abrahama, njegovega služabnika, vi otroci Jakoba, njegovega izbranca.
7 BOEIPA amah ni mamih kah Pathen coeng. A laitloeknah khaw diklai pum ah om.
On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe so po vsej zemlji.
8 A paipi tekumhal duela a thoelh dongah cadilcahma thawngkhat ham olka a uen.
Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisočêrim rodovom.
9 Abraham neh Isaak taengah a saii a olhlo te,
Katero zavezo je sklenil z Abrahamom in svojo prisego Izaku
10 Jakob taengah oltlueh la, Israel taengah kumhal paipi la a sut pah.
in isto potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo,
11 Te dongah, “Kanaan kho rhi te na rho la nang taengah kam paek ni,” na ti nah.
rekoč: »Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine, «
12 A hlang kah hlangmi te a sii la om pueng tih, a khuiah bakuep uh.
ko jih je bilo po številu le malo ljudi, da, zelo malo in tujci v njej.
13 Te vaengah namtom taeng lamkah namtom taengla, ram pakhat lamkah pilnam pakhat taengla poengdoe uh.
Ko so hodili od enega naroda k drugemu, od enega kraljestva k drugemu ljudstvu
14 Amih aka hnaemtaek ham hlang khueh pah pawt tih amih kongah manghai rhoek khaw a tluung pah.
nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico; da, zaradi njih je grajal kralje,
15 Ka koelh soah ben boel lamtah ka tonghma rhoek te thaehuet thil boeh,” a ti nah.
rekoč: »Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.«
16 Khokha a khue vaengah kho khuiah conghol neh caak boeih te a phae pah.
Poleg tega je nad deželo poklical lakoto; zlomil je celotno oporo kruha.
17 Amih hmai kah a tueih hlang, Joseph te sal bangla a yoih.
Pred njimi je poslal človeka, celó Jožefa, ki je bil prodan za služabnika,
18 A kho te hlong neh a phaep pah uh a hinglu ah thicung loh a toeh.
katerega stopala so poškodovali z okovi, položen je bil v železo
19 A olthui a thoeng tue a pha due BOEIPA kah olthui loh ol loh anih te a cil a poe.
do časa, ko je prišla njegova beseda; Gospodova beseda ga je prečistila.
20 Manghai loh a tah dongah pilnam aka taem loh anih a doek tih a hlah.
Kralj je poslal in ga izpustil, celó vladar ljudstva in ga osvobodil.
21 Amah im kah boei neh a hnopai boeih aka taemrhai hamla,
Postavil ga je [za] gospodarja svoje hiše in vladarja vsega svojega imetja,
22 A hinglu bangla a mangpa rhoek te khoh tih a hamca rhoek te cueih sak ham te a khueh.
da po svoji mili volji zveže njegove prince in njegove senatorje uči modrosti.
23 Te vaengah Israel loh Egypt la kun tih Jakob loh Ham kho ah bakuep.
Tudi Izrael je prišel v Egipt in Jakob je začasno prebival v Hamovi deželi.
24 Tedae a pilnam te muep a pungtai sak tih a rhal rhoek lakah a yet sak.
Silno je pomnožil svoje ljudstvo in jih naredil močnejše kakor njihove sovražnike.
25 BOEIPA loh a sal rhoek te rhaithi sak tih, a pilnam aka hmuhuet ham Egypt rhoek kah lungbuei te a maelh pah.
Njihovo srce je obrnil, da sovraži njegovo ljudstvo, da premeteno postopa z njegovimi služabniki.
26 A sal Moses neh anih ham a coelh Aron te a tueih.
Poslal je svojega služabnika Mojzesa in Arona, ki ga je izbral.
27 Amih rhoi loh Egypt rhoek taengah Boeipa kah miknoek olka a tueng sak rhoi tih, Ham kho ah khaw kopoekrhai hno te a tueng sak rhoi.
Prikazovala sta njegova znamenja med njimi in čudeže v Hamovi deželi.
28 Khohmuep a tueih tih a hmuep sak dongah Boeipa kah olthui olka te koek uh thai pawh.
Poslal je temo in jo naredil temačno in nista se uprla zoper njegovo besedo.
29 A tui te thii la a poeh sak tih a nga khaw a duek sak.
Njihove vode je spremenil v kri in njihove ribe usmrtil.
30 A kho kah bukak rhoek te a manghai rhoek kah imkhui la a khae sak.
Njihova dežela je po sobah njihovih kraljev porodila žab v obilju.
31 Amah loh a uen tih a khorhi tom ah pil neh pilhlip uihli tlung.
Rekel je in prišle so različne vrste muh in uši po vseh njihovih krajih.
32 Khonal te rhael la a poeh sak tih a kho ah hmaisai hmai la coeng.
Dal jim je točo za dež in ognjen ogenj po njihovi deželi.
33 A misur neh a thaibu te khaw a haih pah tih a khorhi kah thing te a khaem pah.
Udaril je tudi njihove trte in njihova figova drevesa in zlomil drevesa njihovih krajev.
34 A uen bal tih kaisih neh lungang te tae na pawt la halo.
Spregovoril je in prišle so leteče kobilice in gosenice in to brez števila,
35 Te vaengah a kho kah baelhing boeih a caak tih a khohmuen kah a thaihtae khaw a caak pah.
pojedle so vsa njihova zelišča po celotni deželi in požrle sad njihovih tal.
36 A kho khuikah caming boeih neh a thahuem boeih khuikah a thaihcuek te a ngawn pah.
Udaril je tudi vse prvorojence v njihovi deželi, vodilne izmed vse njihove moči.
37 Te vaengah amih te cak neh, sui neh ham pawk puei dongah amah koca rhoek khuikah tah paloe pawh.
Izpeljal jih je tudi s srebrom in zlatom, in med njihovimi rodovi ni bilo niti ene slabotne osebe.
38 Amih Egypt rhoek te birhihnah loh a vuei tih amih rhoek a nong vaengah a kohoe uh.
Egipt je bil vesel, ko so odšli, kajti strah pred njimi je padel nanje.
39 Himbaiyan bangla cingmai a yaal pah tih khoyin ah hmai a vang pah.
Razprostrl je oblak za pokrivalo in ogenj, da daje svetlobo v noči.
40 A bih vaengah tanghuem a khuen pah tih vaan kah buh te amih a kum sak.
Ljudje so prosili in privedel je prepelice ter jih nasičeval z nebeškim kruhom.
41 Lungpang a ong vaengah tui ha phuet tih rhamrhae ah tuiva la a long sak te,
Odprl je skalo in pridrle so vode, po suhih krajih so tekle kakor reka.
42 a sal Abraham taengkah a olkhueh cim te a poek dongah ni.
Kajti spomnil se je svoje svete obljube in Abrahama, svojega služabnika.
43 A pilnam khaw omngaihnah tamlung a coelh neh a khuen.
Svoje ljudstvo je izpeljal z radostjo in svoje izvoljene z veseljem
44 Te vaengah namtu rhoek kah a thakthaenah namtom khohmuen te a paek tih a pang uh te,
in jim dal dežele poganov in podedovali so trud ljudstev,
45 a oltlueh ngaithuen sak ham neh a olkhueng te kueinah sak ham ni. BOEIPA te thangthen lah.
da bi se lahko držali njegovih zakonov in obeleževali njegove postave. Hvalite Gospoda.
