Tingtoeng 104
1 Aw ka hinglu, BOEIPA te uem lah. Ka BOEIPA Pathen namah tah na sang tangkik tih mueithennah neh rhuepomnah te na bai.
Blagoslavljaj, duša moja Gospoda. Gospod, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel.
2 Khosae neh himbai bangla muelh aka thing uh himbaiyan bangla vaan ah dup aka phaih,
Odevaš se z lučjo kakor z obleko; nebesa razpenjaš kakor zagrinjalo;
3 A imhman te tui soah aka ci, khomai te leng la aka saii, khohli phae neh aka cet,
Kateri stavi v vode gornje hrame svoje; kateri nareja oblake za voz svoj, kateri hodéva po vetrov perotih,
4 khohli te a puencawn la aka saii tih hmai tak aka tueih loh,
Kateri dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plameneči,
5 diklai khaw amah hmuen ah a suen tih kumhal ah tuen yoeyah pawh.
Ustanovil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na vedno večne čase.
6 Anih te tuidung neh pueinak bangla na khuk tih tui rhoek loh tlang rhoek soah pai uh.
Z breznom si jo bil odél kakor z odejo, ko so vode stale čez gore.
7 Namah kah tluungnah dongah rhaelrham uh tih na khohum ol dongah tamto uh.
Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom bežale so urno.
8 Tlang tom a lan uh tih amih ham na suen kolbawn hmuen la suntla uh.
Dvignile so se gore, pogreznile se doline na mesto, katero si jim bil ustanovil.
9 Khorhi na suem te a poe uh thai pawt dongah diklai khuk ham ha mael uh thai pawh.
Mejo si postavil, da ne idejo čez, da se ne povrnejo, pokrit zemljo;
10 Tuisih rhoek te soklong la a loei tlang rhoek laklo ah long uh.
Kateri izpuščaš studence po dolinah, da hodijo med gorami.
11 Kohong kah mulhing boeih te tui a tul uh tih kohong marhang rhoek khaw a tuihalh dip uh.
Napajajo naj vse poljske živali; žejo svojo gasé divji osli.
12 A taengah vaan kah vaa loh kho a sak uh tih thingsam laklo ah a ol huphup loei.
Poleg njih prebivajo tice nebeške, glasijo se iz med listja.
13 Tlang boeih te a imhman lamkah aka suep, BOEIPAnamah kah kutci loh diklai te a hah sak.
Kateri móči goré iz gornjih hramov svojih, da se sè sadom dél tvojih zemlja pase.
14 Rhamsa ham sulrham poe tih, hlang kah thohtatnah hamla baelhing neh, diklai lamkah buh na thoeng sak.
Daješ, da seno raste živini, in zelišče človeku za rabo, da jemlje hrano iz zemlje;
15 Te dongah misurtui loh hlanghing thinko ko a hoe sak, situi loh maelhmai a hlampan sak tih buh loh hlanghing thinko a duel.
Kateri z vinom razveseljuje srce človeku; z oljem svetlo dela čelo, in z jedjo podpira srce človeku.
16 BOEIPA loh a ling thingkung, Lebanon kah lamphai te a kum sakuh.
Siti se drevje Gospodovo; cedre na Libanonu, katere je vsadil;
17 Teah te vaa loh bu a tuk tih, bungrho loh hmaical dongah a im a khueh.
(Kjer gnezdijo tički), jelke prebivališče štorklji,
18 Tlang sang boeih te sathai ham om tih, pango boeih khaw saphih ham hlipyingnah la om.
Gore previsoke divjim kozlom, skale prebivališče gorskim mišim.
19 Khoning ham hla a saii tih khomik loh a khotlak khaw a ming.
Postavil je mesec za čase gotove, solnce, ki pozna záhod svoj.
20 Khohmuep na khueh tih khoyin ha pawk vaengah duup kah mulhing boeih loh a khuiah yuel uh.
Temé narejaš, da je noč, ko prilezejo vse gozdne živali.
21 Maeh te sathueng rhoek loh a kawk thil uh tih a caak te Pathen taengah a tlap uh.
Mladi levi rjoveč po plenu, in iskajoč od Boga mogočnega hrane svoje.
22 Khomik a thoeng neh vawl khoem uh tih a khuisaek la kol uh.
O solnčnem vzhodu se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.
23 Hlang he a bisai ham neh a thohtatnah la kholaeh hil cet.
Človek gre na delo svoje, in na polje svoje do večera.
24 BOEIPA nang kah kutngo he yet tangkik. Te rhoek boeih te cueihnah nen ni na saii. Na hnopai rhoemah diklai ah baetawt coeng.
Kako veličastna so dela tvoja, o Gospod; kako modro si jih naredil vsa; kako polna je zemlja posesti tvoje!
25 Tuitunli aka len tih a dang, aka dangka ah, rhulcai mulhing a yit a len tae lek pawt la om bal.
V morji samem velikem in prostornem: tu so lazeče živali, in brez števila živali z velikimi male.
26 Teah te sangpho rhoek loh pongpa uh tih a khuiah aka luem ham Leviathan te na saii.
Tod hodijo ladije; som, katerega si ustvaril, igrá se v njem.
27 A tuetang vaengah amih caak paek ham khaw amih loh namah taengla boeih lamso uh.
Vse tó čaka tebe, da jim daš živeža o svojem času.
28 Amih taengah na paek te a rhuh uh. Na kut na hlam tih hnothen kum uh.
Ko jim daješ ti, pobirajo; ko jim odpreš roko svojo sitijo se z dobroto.
29 Na maelhmai na thuh vaengah let uh. A hil na khoem pah vaengah pal uh tih laipi la bal uh.
Ko jim skriješ obličje svoje, zbegajo se; ko jim vzameš sapo, ginejo in povračajo se v svoj prah.
30 Na mueihla na tueih daengah anmih te suen uh tih diklai maelhmai khaw na tlaih pueng.
Ko izpuščaš sapo svojo, oživljajo se, obličje obnavljaš zemlji.
31 BOEIPA kah thangpomnah tah kumhal duela om tih, a bibi dongah BOEIPA a kohoe saeh.
Čast bodi Gospodu vekomaj; raduj se, Gospod, v delih svojih!
32 Diklai a paelki vaengah thuen tih, tlang rhoek te a taek vaengah khuu.
Ko pogleda na zemljo, trese se ona; ko se dotakne gorâ, kadé se.
33 Ka hingnah neh BOEIPA te ka hlai vetih ka om rhuet vaengah ka Pathen te ka tingtoeng ni.
Pel bodem Gospodu v življenji svojem; prepeval Bogu svojemu, dokler bodem.
34 Ka olding he anih ham a lungtui saeh. Kai tah BOEIPA dongah ka kohoe coeng.
Prijetno bode o njem premišljevanje moje, radoval se bodem jaz v Gospodu.
35 Hlangtholh rhoek te diklai lamloh mitmoeng uh saeh lamtah halang rhoek khaw koep om boel saeh. Aw ka hinglu, BOEIPA tah a yoethen pai saeh tila BOEIPA te thangthen lah.
Izginejo naj grešniki sè zemlje, in krivičnih več ne bódi; blagoslavljaj, duša moja, Gospoda. Aleluja!
