Olcueih 18
1 Hoehhamnah aka tlap loh hlang a paekboe sak tih, lungming cueihnah khaw boeih a thaih thil.
Preko želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo.
2 Lungcuei taengah hlang ang naep pawh, tedae amah kah lungbuei hliphen ham ni lat a om.
Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe.
3 Halang ha pawk vaengah nueihbu neh, yah neh kokhahnah la pai bal.
Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja.
4 Hlang ka lamkah olka tah tui dung bangla, soklong ah aka phuet cueihnah thunsih la om.
Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok.
5 Halang kah a hmai khueh khaw then pawh, laitloeknah aka dueng te aka phaelh ham rhung ni.
Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi.
6 Hlang ang kah hmuilai tah tuituknah ham ha pawk uh tih, a bohnah te a ka loh a khue.
Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci.
7 Hlang ang kah a ka tah amah kah porhaknah neh a hmuilai te a hinglu ham hlaeh la om.
Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši.
8 Thet ol he didii bangla om tih, a bung khui la tluektluek kun.
Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.
9 A bibi dongah aka uelh khaw kutpo boei kah a manuca la om.
Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik kvarilec.
10 BOEIPA ming tah sarhi ham rhaltoengim ni, hlang dueng tah a taengla yong tih a hoep a tlang.
Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen.
11 Hlanglen kah a boeirhaeng tah amah ham sarhi aka tak khorha la om tih, a ngaihlih vaengah vongtung tluk a sang sak.
Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi lastni domišljavosti.
12 Hlang he lungbuei aka sang taengah pocinah a lamhma pah tih, kodonah taengah thangpomnah a lamhma pah.
Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost.
13 A hnatun hlan ah ol aka thuung tah anglat ni. Amah khaw te nen te mingthae a phueih.
Kdor odgovarja zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota.
14 Hlang he a tlohtat vaengah a mueihla loh a cangbam dae, mueihla a rhawp te u long a khoeng eh?
Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha?
15 Aka yakming kah lungbuei loh mingnah a lai tih aka cueih kah a hna loh mingnah a tlap.
Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje.
16 Hlang kah kutdoe he amah ham long a khui sak pah tih, amah te tanglue kah mikhmuh ah a mawt.
Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi.
17 A hui te ha pawk la ha pawk hlan tih amah a khe hlan atah, amah kah tuituknah dongah lamhma la aka dueng khaw om.
Kdor je prvi v svoji lastni zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje.
18 Hohmuhnah te hmulung loh a paa sak tih, aka tlung rhoi khaw rhak a phih.
Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi.
19 Boekoek boeina tah sarhi aka tak khorha lakah olpungkacan la om tih, hohmuhnah khaw impuei thohkalh bangla om.
Užaljenega brata je težje pridobiti kakor močno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom.
20 Hlang tah a laithaih lamloh a bung hah tih, a hmuilai kah a vueithaih khaw kum.
Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic.
21 Lai kut dongah dueknah neh hingnah om tih, amah aka lungnah long ni a thaih te a caak eh.
Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu.
22 Yuu aka lo long tah hnothen a dang tih, BOEIPA taengkah kolonah a dang bal.
Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda.
23 Khodaeng loh huithuinah neh a voek dae, hlanglen loh a tlung neh a doo.
Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja surovo.
24 Hlang he a hui rhoek loh thaehuet thil cakhaw, a manuca lakah a lungnah tih aka ben khaw om van.
Človek, ki ima prijatelje, se mora kazati prijatelja in obstaja prijatelj, ki se drži bližje kakor brat.
