Olcueih 15
1 Mongkawt la hlatnah loh kosi khaw a hlam tih, patangnah ol loh thintoek khaw a soeh.
Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
2 Aka cueih kah a ol loh mingnah te a hloeihhlam tih, aka ang rhoek a ka loh a anglat te a thaa.
Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
3 BOEIPA kah a mik loh hmuen ta kuem kah a thae a then te a tawt.
Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
4 Ol dongah hoeihnah aka om tah hingnah thingkung la om tih, a khuiah saveknah khaw mueihla pocinah ham ni.
Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
5 Aka ang loh a napa kah thuituennah te a tlaitlaek tih, toelthamnah aka ngaithuen tah muet uh.
Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
6 Hlang dueng kah im ah khohrhang khaw khawk, tedae halang kah a cangthaih long tah hlang a lawn.
V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
7 Hlang cueih rhoek kah hmuilai tah mingnah te a haeh dae, aka ang kah lungbuei tah te tlam moenih.
Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
8 Halang kah hmueih te BOEIPA kah a tueilaehkoi tih, aka thuem kah thangthuinah te a kolonah la a khueh.
Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
9 Halang kah longpuei tah BOEIPA kah tueilaehkoi tih, duengnah aka hloem tah a lungnah.
Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
10 Thuituennah caehlong aka hnoo ham tah thae tih, toelthamnah aka hmuhuet tah duek ni.
Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
11 Saelkhui neh Abaddon pataeng BOEIPA hmaiah a phoe atah, hlang ca rhoek kah lungbuei aisat te. (Sheol h7585)
Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? (Sheol h7585)
12 Amah a toel ham te hmuiyoi loh a lungnah pawt dongah, aka cueih te khaw paan laklo pawh.
Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
13 Lungbuei, ko aka hoe tah a maelhmai hlampan tih, lungbuei kah nganboh loh mueihla a rhawp sak.
Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
14 Aka yakming kah lungbuei long tah mingnah khaw mikhmuh khaw a tlap, tedae aka ang kah a ka loh anglat a luem puei.
Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
15 Mangdaeng rhoek kah a khohnin tah boeih thae, tedae lungbuei aka then tah buhkoknah toei toei om.
Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
16 Thakvoh len tih a khuiah soekloeknah a om lakah BOEIPA hinyahnah dongkah tah a yol khaw then.
Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
17 Buhkak ansam khaw lungnah neh n'caak atah, hmuhuetnah neh n'caak vaito thapaduek lakah then.
Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
18 Olpungkacan aka huek hlang he sue la om tih, thintoek aka ueh loh tuituknah khaw a duem sak.
Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
19 Kolhnaw kah longpuei tah hling a buk banghui la om tih, aka thuem kah caehlong tah a picai pah.
Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
20 Ca aka cueih loh a napa ko a hoe sak tih, tongpa aka ang loh a manu a hnaep.
Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
21 Lungbuei aka talh ham tah a anglat te a kohoenah tih, hlang lungcuei tah a caeh dueng.
Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
22 Baecenol pawt atah kopoek bing tih, a cungkuem taengah aka uen tah pai.
Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
23 A ka dongkah hlatnah loh hlang ham kohoenah la om tih, olka khaw amah tuetang vaengah tah then tloe pai.
Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
24 Hlang aka cangbam ham tah saelkhui laedil lamloh hoeptlang hamla hingnah caehlong om hang. (Sheol h7585)
Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. (Sheol h7585)
25 Thinthah im tah BOEIPA loh a phil pah tih, nuhmai kah rhi te a suem pah.
Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
26 Kopoek thae he BOEIPA kah a tueilaehkoi tih, ol then te a omthennah.
Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
27 Mueluemnah dongkah aka mueluem loh a imkhui a lawn tih, kutdoe aka thiinah tah hing ni.
Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
28 Hlang dueng kah lungbuei loh ol doo ham khaw a thuep tih, halang kah a ka loh boethae a thaa.
Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
29 BOEIPA loh halang te a lakhla tak tih, aka dueng kah thangthuinah te a hnatun pah.
Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
30 Mik kah vangnah loh lungbuei ko a hoe sak tih, olthang then loh rhuhrhong a cang sak.
Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
31 Hna dongah toelthamnah aka hnatun tah hingnah la om tih, hlang cueih lakli ah rhaehrhong ni.
Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
32 Thuituennah aka hlahpham loh a hinglu a hnawt tih, toelthamnah aka hnatun tah lungbuei a lai.
Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
33 BOEIPA hinyahnah he cueihnah neh thuituennah la om tih kodonah tah thangpomnah mikhmuh ah a lamhma pah.
Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
