Luka 13
1 Amaha khoning vaengah Pilat loh hmueih neh Galileerhoek kah thiia thoek te hlangvang aka om rhoek loh Jesuh taengla puen uh.
Ob tistem času jih je bilo tam prisotnih nekaj, ki so mu povedali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami.
2 Te dongah amih te a doo tih, “Te te a yook uh dongah Galilee rhoek tah Galilee rhoek boeih lakah hlangtholh la om tila na poek uh a?
Jezus pa jim odgovori in reče: »Mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi Galilejci, ker so pretrpeli te stvari?
3 Moenih ta, nangmih taengah kan thui, na yut uh pawt atah boeih na poci uh van ni.
Povem vam: ›Ne. Toda razen če se ne pokesate, boste vsi enako pokončani.‹
4 Siloam kah imsang loh a bung thil tih aka duek hlairhet rhoek te ta. Amih tah Jerusalem khosa hlang boeih lakah hlangtholh ni tila na poek uh a?
Ali tistih osemnajst, na katere je padel stolp v Síloi in jih usmrtil, mislite, da so bili večji grešniki od vseh ljudi, ki prebivajo v Jeruzalemu?
5 Moeinih ta, nangmih taengah ka thui, na yut uh pawt atah boeih na poci uh van ni,” a ti nah.
Povem vam: ›Ne. Toda razen če se ne pokesate, boste vsi enako pokončani.‹«
6 Te phoeiah nuettahnaha thui bal. “Amah dum ah thaibu aka ling hlang pakhat om tih, a thaih hoel hamla ha pawk hatah hah a sawt.
Povedal je tudi to prispodobo: »Neki človek je imel v svojem vinogradu posajeno figovo drevo in je prišel ter na njem iskal sadeža, pa ni našel nobenega.
7 Te dongah dumpho taengah, 'Kum thum khuiah ka lo tih hekah thaibu dongah a thaih ka hoel dae hah ka sawt coeng he. Te dongah vung laeh, ba ham lae te nen te diklai a kang eh?,’ a ti nah.
Potem je rekel obrezovalcu trte svojega vinograda: ›Glej, ta tri leta sem prihajal in iskal sadu na tem figovem drevesu, pa ga nisem našel. Posekaj ga, čemú bremeni zemljo?‹
8 Tedae anih te a doo tih, “Boeipa, te te pin ka to li tih aek ka sang hil tah kum at he khaw hlun mai.
Ta pa odgovori in mu reče: ›Gospod, pusti jo še letos, da jo okopljem in pognojim
9 Thanghal a pha atah a thaih khaw cuen mai ni ta, a thaih pawt bal atah na vung mai bitni,” a ti nah.
in če obrodi sad, dobro, če pa ne, jo boš torej potem posekal.‹«
10 Sabbath vaengah tunim pakhat ah om tiha thuituen.
In na šabat je učil v eni izmed sinagog.
11 Te vaengah kum hlairhetah ngoicaemnah mueihla aka kaem hutate pakcak ha thoeng. Anih te ting khun la om coeng tih khuek pai thai pawh.
In glej, tam je bila ženska, ki je osemnajst let imela duha šibkosti in je bila sključena in se nikakor ni mogla sama vzravnati.
12 Anih te a hmuh vaengah Jesuh loha khue tih amah taengah, “Huta, Na ngoicaemnah te na hlah coeng,” a ti nah.
In ko jo je Jezus zagledal, jo je poklical k sebi ter ji rekel: »Ženska, odvezana si od svoje šibkosti.«
13 Te phoeiah hutate kuta tloeng thil hatah pahoia dueng pah dongah Pathen tea thangpom.
In nanjo je položil svoje roke in takoj je postala vzravnana ter slavila Boga.
14 Tedae Jesuh loh Sabbath vaengaha hoeih sak te tamtaeng loha yakdam. Te dongah hlangping tea doo tih, “Hnin rhuka om khuiaha saii ham tea kuek, te vaengah ha pawk kanoek vetihna hoeih uh mako, Sabbath hnin ah pawt mako,” a ti nah.
Predstojnik sinagoge pa je odgovoril z ogorčenjem, zato ker je Jezus zdravil na šabatni dan in rekel množici: »Šest dni je, v katerih morajo ljudje delati, v teh torej pridite in bodite zdravljeni, ne pa na šabatni dan.«
15 Te dongah anihte Boeipa loha doo tih, “Hlangthai palat rhoek! nangmih pakhat rhip loh Sabbath ah a vaito neh muli-marhang te khongduk lamkah a hlam tih tui tul ham a khuen uh moenih a?
Potem mu je Gospod odgovoril in rekel: » Ti hinavec ali ne odveže vsak izmed vas na šabat svojega vola ali svojega osla od jasli in ga vodi proč napajat?
16 Anih he Abraham canu la om dae ta. Amah he Satan loh kum hlai rhet a pin coeng ta he. Te dongah Sabbath khohnin ah he hloong dong lamkah loh hlam ham a kuek moenih a?,” a ti nah.
In ali ne bi morala biti ta ženska, ki je Abrahamova hči, ki jo je imel Satan zvezano, glejte, teh osemnajst let, odvezana te vezi na šabatni dan?«
17 He he a thui vaengah, anih aka kingkalh rhoek boeih tah yah a poh uh. Tedae hlangping boeih tah amah loh rhuepom la boeiha thoeng sak soah omngaih.
Ko je povedal te stvari, so bili vsi njegovi nasprotniki osramočeni in vsa množica se je veselila zaradi vseh teh veličastnih stvari, ki so bile narejene po njem.
18 Te dongah koep a thui tih, “Balae Pathen kah ram phek la aka om?
Tedaj je rekel: »Čému je podobno Božje kraljestvo? In s čim naj ga primerjam?
19 Tedae metlam ka thuidoek eh te? Te te mukang mu phek la om. Te te hlang loh a loh tih a dum ah a haeh. Tedae a rhoeng vaengah thing la poeh tih vaan kah vaa loh a hlaeng dongah bu a tuk,” a ti nah.
Podobno je zrnu gorčičnega semena, ki ga je človek vzel in ga vrgel na svoj vrt, in to je zraslo ter se razvilo v veliko drevo in na njegovih mladikah je prenočevala perjad neba.«
20 Te phoeiah, “Ka thuidoek thil ham Pathen kah ram te tah tolrhu phek la om.
In ponovno je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo?
21 Te te huta loh a loh tih vaidam khoi thum boeih a rhoi hil khaw a hlum thil,” koep a ti.
Podobno je kvasu, ki ga je ženska vzela in skrila v treh merah moke, dokler ni bilo vse prekvašeno.«
22 Khopuei vangca ah pah tih a thuituen phoeiah tah Jerusalem laa caeh long a tarhoek.
On pa je šel skozi mesta in vasi ter učil in potoval proti Jeruzalemu.
23 Te vaengah hlang pakhat loh a taengah, “Boeipa, terhoek ca bueng khang koinih,” a ti nah.
Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod ali je malo teh, ki bodo rešeni?« On pa jim je rekel:
24 Te dongah Jesuh loh amih te, “Thohka caek longah kun hamla thingthuel uh lah. Nangmih taengah ka thui, a yet loh kun hamla a toem uh suidae noeng uh mahpawh.
»Prizadevajte si, da vstopite pri ozkih vratih, kajti povem vam, mnogi bodo poskušali vstopiti, pa ne bodo mogli.
25 Imkung loh thoo tih thohka a khaih nen tah, poeng ah na pai uh pahoi vetih thohka te na khoek uh ni. Te vaengah, 'Boeipa, kaimih ham ong dae,' na ti uh ni. Tedae nangmih te n'doo vaengah, 'Nangmih me kah aka om rhoek nim? kam ming moenih,’ a ti ni.
Ko enkrat hišni gospodar vstane in zapre vrata, pričnete stati zunaj ter trkati na vrata, rekoč: ›Gospod, Gospod, odpri nam, ‹ on pa vam bo odgovoril in rekel: ›Ne poznam vas, od kod ste.‹
26 Te vaengah, 'Namah taengah ka caak ka ok uh tih, kaimih kah toltung ah na thuituen ta,’ na ti uh ni.
Tedaj boste začeli govoriti: ›V tvoji prisotnosti smo jedli in pili in na naših ulicah si učil.‹
27 Tedae nangmih taengah a thui vetih, 'Nangmih mekah aka om rhoek nim kam ming moenih, boethae kah bibikung rhoek kai taeng lamkah loh boeih nong uh,’ a ti ni.
Toda rekel vam bo: ›Povem vam, ne vem, od kod ste; odidite od mene, vsi vi delavci krivičnosti.‹
28 Te ah te rhah neh no rhuengnah ni aka om eh. Pathen kah ram ah Abraham, Isaak, Jakob neh tonghma rhoek te boeih na hmuh uh vaengah nangmih te phawn n'thaek uh ni.
Tam bo jokanje in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba ter vse preroke v Božjem kraljestvu, vas same pa pahnjene ven.
29 Te vaengah khocuk neh khotlak lamkah, tlangpuei neh tuithim lamkah loh ha pawk uh vetih Pathen kah ram ah ngolhlung uh ni.
In prišli bodo od vzhoda in od zahoda in od severa in od juga in usedli se bodo v Božjem kraljestvu.
30 A hnuk la aka om rhoek te lamhma la om uh vetih, lamhma la aka om rhoek te a hnuk la om uh ni ke,” a ti nah.
In glej, so zadnji, ki bodo prvi in so prvi, ki bodo zadnji.«
31 Amah tekaha tue vaengah Pharisee pakhat loh Jesuh te a paan tih, “Khoe uh lamtah cet dingdoeng laeh, Herod loh nang ngawn ham a ngaih,” a ti nah.
Istega dne so prišli tja nekateri izmed farizejev, rekoč mu: »Pojdi ven in odidi od tod, kajti Herod te hoče ubiti.«
32 Te dongah amih te, “Cet uh lamtah maetang te thui pa uh, rhaithae ka haek tih tihnin ah hoeihnah ka saii he thangvuen neh omvai ah ka coeng ni.
On pa jim je rekel: »Pojdite in povejte temu lisjaku: ›Glej, izganjam hudiče in ozdravljam danes in jutri, tretji dan pa bom dovršen.‹
33 Tedae kai ham tihnin neh thangvuen te khaw a kuek dongah caeh hamla om. Jerusalem voel ah tonghma sai a caeh te yae boel saeh.
Vendar moram danes in jutri in naslednji dan hoditi, kajti ni mogoče, da prerok umre zunaj Jeruzalema.
34 Jerusalem, Jerusalem, tonghma rhoek te aka ngawn tih a taengla a tueih pah rhoek te khaw aka dae, ainu loh a phae hmuiah a aicahui khoep a ku vaengkah a longim bangla, na ca rhoek te ka kholcui ham ka ngaih taitu dae na ngaih uh pawh.
Oh Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi; kako pogosto sem hotel zbrati tvoje otroke skupaj, kakor koklja zbira svoj zarod pod svoje peruti, pa niste hoteli!
35 Na im te nangmih taengla han hlah coeng he. Tedae nangmih ham ni ka thui. Boeipa ming neh aka pawk tah a yoethen, 'na ti uh tue te ha pawk duela kai nan hmuh uh loengloeng mahpawh,” a ti nah.
Glejte, vaša hiša vam ostane zapuščena in resnično vam pravim: ›Ne boste me videli, dokler ne pride čas, ko boste rekli: ›Blagoslovljen je, kdor prihaja v Gospodovem imenu.‹«
