Laitloekkung 3
1 namtom rhoek khaw Kanaan kah caemtloek pakhat khaw aka ming pawh Israel boeih te noemcai ham ni BOEIPA loh a hlun.
Torej to so narodi, ki jih je pustil Gospod, da z njimi preizkusi Izraela, torej tiste iz Izraela, ki niso poznali vseh kánaanskih vojn,
2 Te daengah ni a mikhmuh ah caemtloek aka ming pawh Israel ca rhoek ka cadilcahma loh caemtloeka cang ham te a ming eh.
samo da bi rodovi Izraelovih otrok lahko vedeli, da jih naučijo vojne, vsaj tiste, ki prej niso ničesar vedeli o tem,
3 Te vaengah Philisti boei panga neh Kanaan boeih Baalhermon tlang lamloh Lebokhamath duela Lebanon tlang ah kho aka sa Sidoni neh Khivee rhoek te khaw,
namreč pet filistejskih knezov in vse Kánaance, Sidónce in Hivéjce, ki so prebivali na gori Libanon, od gore Báal Hermon, do vhoda v Hamát.
4 BOEIPA kah olpaek tea yaak uh nim? Te nen te noemcai ham tih Israel te ming sak ham om coeng. Te te Moses kut lamloh a napa rhoek a uen coeng.
Bili so, da z njimi preizkusi Izraela, da spozna, ali bodo prisluhnili Gospodovim zapovedim, ki jih je po Mojzesovi roki zapovedal njihovim očetom.
5 Te dongah Isreal ca rhoek loh Kanaan kah Khitti, Amori Perizzi, Khivee neh Jebusi lakli ah kho a sak uh.
Izraelovi otroci so prebivali med Kánaanci, Hetejci, Amoréjci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci
6 Amih nu te a yuu laa loh uh tih a ca rhoek te amih Kanaan nu tea paek uh dongah amih kah sungrhai taengah tho a thueng uh.
in jemali so njihove hčere, da so postale njihove žene in svoje hčere so dajali njihovim sinovom in služili njihovim bogovom.
7 Te vaengkah Israel ca rhoek BOEIPA mikhmuh ah thaea saii uh tih BOEIPA a Pathen tea hnilh uh dongah Baal neh Asherah te tho a thueng thiluh.
Izraelovi otroci so počeli zlo v Gospodovih očeh in pozabili Gospoda, svojega Boga in služili Báalom in ašeram.
8 Te vaengah BOEIPA kah thintoek Israel taengah sai. Te dongah amih te Aramnaharaim manghai Kushanrishathaim kut aha yoih tih Israel ca rhoek te Kushanrishathaim taengah kum rhet thotat uh.
Zato je bila Gospodova jeza vroča zoper Izrael in jih je prodal v roko Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije in Izraelovi otroci so osem let služili Kušán Rišatájimu.
9 Tedae Israel ca rhoek te BOEIPA taengah pang uh tih Israel ca rhoek ham khangkung te BOEIPA loh a thoh pah. Te vaengah Kaleb amah lakah aka noe, a mana Kenaz capa Othniel loh amih te a khang.
Ko so Izraelovi otroci vpili h Gospodu, je Gospod Izraelovim otrokom dvignil osvoboditelja, ki jih je osvobodil, Kenázovega sina Otniéla, Kalébovega mlajšega brata.
10 Anih te BOEIPA Mueihla loh a om thil dongah Israel ham lai a tloek pah. Caemtloek laa caeh vaengah Aram manghai Kushanrishathaim te anih kut ah BOEIPA loh a paek. Te dongah a kut te Kushanrishathaim soah taenglue.
Gospodov Duh je prišel nadenj in sodil je Izraelu in odšel ven na vojsko in Gospod je izročil Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije, v njegovo roko in njegova roka je prevladala zoper Kušán Rišatájima.
11 Te dongah khohmuen he kum sawmli mong tih Kenaz capa Othniel khaw duek.
Dežela je imela štirideset let počitek in Kenázov sin Otniél je umrl.
12 Tedae BOEIPA mikhmuh ah thae saii ham Israel ca rhoek loh a khoep uh tih BOEIPA mikhmuh ah thaea saii uh dongah Israel soah Moab manghai Eglon te BOEIPA loh a tanglue sak.
Izraelovi otroci pa so ponovno počeli zlo v Gospodovih očeh in Gospod je zoper Izraela okrepil moábskega kralja Eglóna, ker so počeli zlo v Gospodovih očeh.
13 Te vaengah Ammon neh Amalek koca rhoek tah anih taengla kibaeng uh. Israel tea paan tiha tloek dongah rhophoe khopuei tea huul uh.
K sebi je zbral otroke Amóna in Amáleka ter odšel in udaril Izrael in v last vzel mesto palmovih dreves.
14 Te dongah Isreal ca rhoek te Moab manghai Eglon taengah kum hlai rhet thotat uh.
Tako so Izraelovi otroci osemnajst let služili moábskemu kralju Eglónu.
15 Israel ca rhoek loh BOEIPA tea pang thil uh vaengah amih ham khangkung la Benjamin koca, Gera capa Ehud te, BOEIPA loh a thoh pah. Anih te bantang kut aka poem hlang ni. Te dongah Israel ca rhoek loh anih kut dongah Moab manghai Eglon ham khocanga pat uh.
Toda ko so Izraelovi otroci klicali h Gospodu, jim je Gospod dvignil osvoboditelja, Gerájevega sina Ehúda, Benjaminovca, moža, ki je bil levičen in po njem so Izraelovi otroci poslali darilo moábskemu kralju Eglónu.
16 Te vaengah Ehud amah ham cunghanga saii tih a ha rhaepnit neh a sen dongkhat lo. Te te a himbai khui kah a bantang phai laa kaelh.
Toda Ehúd si je naredil bodalo, ki je imelo dve ostrini, komolec dolgo in opasal si ga je pod oblačilo, na svoje desno stegno.
17 Moab manghai Eglon taengla khocanga thak vaengah Eglona sak hoeng paduk la om.
In prinesel je darilo moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož.
18 Khocang nawn ham te bawt a coeng phoeiah khocang aka phuei pilnam tea tueih.
Ko je končal s ponujanjem darila, je ljudstvo, ki je nosilo darilo, odposlal proč.
19 Tedae amah te tah Gilgal kah mueidaep ah bal tih “Manghai nang ham kai taengah yinhnuk ol om,” a ti nah. Te dongah manghai loh, “Saah lah,” a ti nah tih a taengkah aka pai boeih te anih taeng lamloh nong uh.
Toda on sam se je ponovno obrnil od klesancev, ki so bili pri Gilgálu in rekel: »Zate imam skrivno naročilo, oh kralj.« Ta je rekel: »Molči.« In vsi, ki so stali pri njem, so odšli od njega.
20 Te dongah nohung imhman ah amah buenga ngol vaengah Ehud loh a paan. Te phoeiah Ehud loh, “Nang hamla kai taengah Pathen kah olka om,” a ti nah. Te vaengah ngolkhoel dong lamloh thoo.
Ehúd je prišel k njemu in ta je sedel v poletni dvorani, ki jo je imel samo zase. Ehúd je rekel: »Zate imam sporočilo od Boga.« In ta je vstal iz svojega sedeža.
21 Ehud loh banvoei kut tea yueng phoeiah a bantang phai kaep kah cunghanga loh tih manghai kah a bung khuila a thun pah.
Ehúd je svojo levo roko iztegnil naprej, vzel bodalo s svojega desnega stegna in ga zabodel v njegov trebuh.
22 Te vaengah thihna hnukaha tueng pataeng khaw muelh. A bung lamkah cunghang tea bong pah pawt dongah thiha tea tha loh a yol tiha aek khaw coe.
Tudi ročaj je šel noter za rezilom in maščoba se je zaprla na rezilu, tako da bodala ni mogel izvleči iz njegovega trebuha in ven je prišla umazanija.
23 Ehud te imkawt la cet imhman thohkhaih te a hnukah khoep a dan tiha kalh.
Potem je Ehúd šel naprej skozi preddverje ter za seboj zaprl vrata dvorane in jih zaklenil.
24 Aniha caeh phoei daengah manghai sal rhoek te ha pawk uh hatah imhman thohkhaih khoep a kalh uh te lawta hmuh uh. Te dongah, “Nohung imhman ah a kho a khuk pueng muema “a ti uh.
Ko je odšel ven, so prišli njegovi služabniki in glej, ko so videli, da so bila vrata dvorane zaklenjena, so rekli: »Zagotovo v svoji poletni sobi pokriva svoja stopala.«
25 A yah duelaa rhing uh dae imhman thohkhaih te ong tarha pawh. Te dongah cabia loh uh tiha ong uh hatah a boei te diklai aha duek la tarha ana yalh pah.
Obotavljali so se, dokler jih ni postalo sram in glej, vrat dvorane ni odprl. Zato so vzeli ključ in jih odprli in glej, njihov gospod je mrtev ležal na zemlji.
26 Amiha uelh uh vaengah Ehud tah vawl loeih. Te dongah anih tah mueidaep rhoek tea poeng tih Seirah duela loeih.
Ehúd pa je pobegnil, medtem ko so se zadrževali in šel onkraj klesancev in pobegnil v Seíro.
27 A pha van neh Ephraim tlang ah tukia ueng. Te vaengah tlang lamkah Israel ca rhoek tah anih taengla suntla uh. Tedae anih te amih hmai la om coeng.
Pripetilo se je, ko je prišel, da je na gori Efrájim zatrobil na šofar in Izraelovi otroci so se z njim spustili z gore in on [sam] je bil pred njimi.
28 Te phoeiah Ehud loh amih te “Na thunkha Moab te BOEIPA loh nangmih kut dongla m'paek coeng dongah kai hnuk han hloem uh,” a ti nah. Te dongah anih hnukah suntla uh tih Moab te Jordan lamkai ah a tuuk uh tih hlang pakhat khaw kat sak ham pae uh pawh.
Rekel jim je: »Sledite za menoj, kajti Gospod je vaše sovražnike Moábce izročil v vašo roko.« Odšli so dol za njim in zavzeli jordanske prehode proti Moábu in nobenemu človeku niso pustili iti čez.
29 Te vaeng tue kah Moab a tloek te hlang rhalh boeih neh tatthai hlang boeih te thawng rha tluk lo tih hlang pakhat khaw loeih sak pawh.
Ob tistem času so iz Moába usmrtili okoli deset tisoč mož, vse krepke in vse junaške može; in tam ni utekel niti [en] človek.
30 Te khohnin ah Moab loh Israel kut hmuiah kunyun sut tih khohmuen loh kum sawmrhet khuiah mong.
Tako je bil tisti dan Moáb podjarmljen pod Izraelovo roko. In dežela je imela osemdeset let počitek.
31 Ehud phoeiah tah Anath capa Shamgar om tih Philisti hlang ya rhuk neh vaito ciksum te a tloek phoeiah Israel te khawa khang.
Za njim je bil Anátov sin Šamgár, ki je z volovsko palico z bodico izmed Filistejcev usmrtil šeststo mož. Tudi on je osvobodil Izraela.
