< Joba 4 >
1 Te vaengah Temani hoel Eliphaz loh a doo.
Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
2 Te vaengah nang te ol neh n'noemcai saeh, na ngak aya? Tedae olthui te kuemsuem ham unim aka noeng eh?
» Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
3 Muep na toel tih kut kha rhoek khaw na talong coeng te.
Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
4 Aka paloe rhoek te na olthui loh a thoh tih khuklu aka khun khaw na caang sak.
Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
5 Tedae namah taengla ha loe tih na ngak coeng, namah te m'ben tih na let coeng.
Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
6 Na hinyahnah, na ueppangnah, na ngaiuepnah, na longpuei kah thincaknah khaw om pawt nim?
Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
7 Poek van laeh, ommongsitoe he paltham nim? Aka thuem rhoek te melam a thup?
Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
8 Ka hmuh vanbangla boethae aka thoe tih aka soem khaw amah long ni thakthaenah a ah.
Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
9 Pathen kah hiil dongah milh uh tih a thintoek khohli dongah khap uh coeng.
Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
10 Sathueng khaw kawknah neh sathuengca khaw a ol neh om dae sathuengca khaw a no tloong.
Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
11 Maeh a mueh lamloh sathueng te milh tih sathuengnu ca rhoek khaw pam uh.
Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
12 Ka taengah ol a huen tih a olduem loh kai hna a lat sak.
Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
13 Hlang he khoyin olphong lamkah pomnah khuiah a ih muelh vaengah.
V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
14 birhihnah loh kai m'mah tih thuennah neh ka rhuh boeih a rhih sak.
je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
15 Mueihla loh ka maelhmai a pah vaengah ka mul ka saa poenghu.
Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
16 A pai vaengah khaw a mueimae ka hmat moenih. A muei tah ka mikhmuh ah om tih bidip ol a yaak.
Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
17 Pathen lakah hlanghing he tang tih anih aka saii lakah ah hlang caihcil ngai a?
›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
18 A sal rhoek soah tangnah pawt tih a puencawn te a lolh la a khueh atah,
Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
19 Laipi neh lai im dongah kho aka sa aisat te bungbo hmai ah a khoengim pop coeng.
Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
20 Mincang lamloh hlaem duela a phop te a yoeyah la a milh khaw mingpha pawh.
Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
21 Amih lamkah a a hlangrhuel a phil pah vaengah a duek uh moenih a? Te dongah cueihnah neh a om moenih a?
Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«