Joba 39
1 Thaelpang kah sathai a piil tue na ming tih sayuk a rhai na dawn a?
Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo?
2 Hla a cup la na tae tih a piil tue na ming a?
Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo?
3 A ca rhoek loh a koisu uh tih a huel daengah a bungtloh loh a hlah.
Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti.
4 A ca a man uh te cangpai neh rhoeng tih a caeh uh phoeiah tah amih taengla mael uh pawh.
Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim.
5 Sayalh la kohong marhang aka hlah te unim? Laak lueng kah kuelrhui aka hlam te unim?
Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla?
6 A im te kolken la, a dungtlungim te lungkaehlai la ka khueh.
Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča?
7 Khorha kah hlangping te a lawn tih aka tueihno kah pang ol hnatun pawh.
Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.
8 A luemnah tlang te a cawt tih sulhing boeih te a yoep.
Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo.
9 Cung loh nang taengah a thohtat hamla a huem vetih na kongduk dongah rhaeh aya?
Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih?
10 Cung te a rhuivaeh kong ah na pael vetih nang hnukah tuikol te a thoe aya?
Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline?
11 A thadueng a len dongah a soah na pangtung vetih na thaphu te a taengah na hnoo aya?
Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu?
12 Na cangti te a khuen, a khuen vetih na cangtilhmuen a coi ni tila te te na tangnah a?
Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?
13 Kalaukva kah phae loh yoka cakhaw bungrho phaemul neh a dii aih nim.
Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju?
14 A duei te diklai dongah a hnoo tih laipi khuiah a awp.
Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu
15 A kho loh a hep te a hnilh tih kohong mulhing long khaw te te a til.
in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre.
16 A ca rhoek te amah kah pawt bangla a hit sak tih a poeyoek la a thaphu te birhihnah pawh.
Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman,
17 Pathen loh anih te cueihnah a hnilh sak tih a taengah yakmingnah tael pah pawh.
ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti.
18 Hmuensang la a phuel uh tue vaegah tah marhang neh a sokah aka ngol te a nueih thil.
Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.
19 Marhang taengah thayung thamal na paek a? A rhawn te a hnoo neh na thing pah a?
Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo?
20 Anih te kaisih bangla na pet sak a? A phit vaengkah mueithennah khaw mueirhih la poeh.
Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilico? Slava njegovih nosnic je strašna.
21 Tuikol te a phuet uh vaengah thadueng neh a ngaingaih lungpok haica doe hamla pawk.
Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi.
22 Rhihnah te a nueih thil tih a rhihyawp pawt dongah cunghang ha lamloh a mael moenih.
Zasmehuje strah in ni zgrožen niti se pred mečem ne obrača nazaj.
23 A taengah liva a khoek tih caai neh soe kaw hmaihluei la om.
Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit.
24 Hinghuen neh khoponah neh diklai a coih tih tuki ol te tangnah pawh.
Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja.
25 Tuki te a rhoeh la, “Ahuei,” a ti nah tih caemtloek vaengkah mangpa khohum neh tamlung te a hla lamloh a huep.
Med šofarji hrže: ›Hi, hi‹ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.
26 Nang kah yakmingnah dongah nim mutlo loh a phae a phuel tih a ding, a phae te tuithim la a phuel?
Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu?
27 Nang kah ka dongah atha te sang hang tih a bu a pomsang a?
Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini?
28 Thaelpang ah kho a sak tih thaelpang hmuisum neh rhalvong ah khaw rhaeh ta.
Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju.
29 Te lamloh caak a thaih tih a hla lamkah te a mik loh a paelki.
Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč.
30 Te vaengah a vapuel, a vapuel loh thii a caep uh tih rhok om nah ah hnap om,” a ti nah.
Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.«
