Joba 28
1 Cak ham a khorhui om tih sui ham khaw a ciil nah hmuen om.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 Thicung khaw laipi lamloh a loh tih lungto te rhohum la a tlae.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 A bawtnah te a hmuep neh a khuetnah a cungkuem hil a khueh. Anih loh lungto te a hmuep neh dueknah hlipkhup ah khaw a hoem.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Soklong te aka bakuep taeng lamloh a yoe tih kho neh caeh khaw a hnilh uh. Hlanghing lamkah aka tlayae rhoek khaw hinghuen uh.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Diklai amah lamloh buh thoeng tih a hmui ah hmai bangla om.
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 A lungto te minhum hmuen tih a taengah sui laipi om.
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 A hawn te vatlung loh ming pawt tih maisi mik loh hmu pawh.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Te te sa ca rhoek loh cawt pawt tih te donglong te sathuengca long khaw pawn pawh.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 Hmailung soah a kut a hlah tih tlang pataeng a yung ah a phil.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Sokko lungpang dongah a khoel tih umponah cungkuem khaw a mik loh a hmuh.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Tuiva tuilong khaw a kueng tih olhuep te khosae la a khuen.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 Tedae me rhoek ah nim cueihnah a hmuh tih yakmingnah hmuen he menim?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 A phu te hlanghing loh ming pawt tih mulhing khohmuen ah a hmuh moenih.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 Tuidung loh, “Te te kai ah moenih,” a ti tih tuitunli loh, “Kai taengah moenih,” a ti.
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Te ham te cui cilh khaw pae thai pawt tih cueihnah a phu te cak khaw a khiing pah.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Ophir sui nen khaw, oitha lung vang nen khaw minhum nen khawting pawh.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Te te sui neh canglung neh tluk pawt tih a hnothung he suicilh hnopai bal moenih.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 Maerhuhlung neh disaehlung khaw thui lawk pawt tih cueihnah rhovoep tah lungvang lakah then.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 Te te Kusah vaya nen khaw tluk pawt tih sui cilh nen khaw ting pawh.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 Te dongah cueihnah he me lamkah nim ha pawk tih yakmingnah hmuen he menim?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 Mulhing boeih kah mik lamloh a thuh pah tih vaan kah vaa taeng lamloh a thuh.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 Abaddon neh dueknah loh, “A olthang te kaimih hna neh ka yaak uh,” a ti.
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Pathen loh a longpuei a yakming tih a hmuen te khaw amah loh a ming.
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 Amah loh diklai khobawt hil a paelki tih vaan hmui khaw boeih a hmuh.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Yilh kah a khiing a khueh pah tih tui khaw cungnueh neh a nueh.
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 Amah loh khotlan ham rhi a suem tih rhaek ol ham khaw longpuei a khueh.
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 Cueihnah te a hmuh tih a tae. Cueihnah te a sikim sak tih a khe bal.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 Hlang taengah khaw, 'Ka Boeipa hinyahnah he cueihnah la om tih boethae lamloh nong he yakmingnah,’ a ti,” a ti nah.
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«
