Joba 10

1 Ka hingnah soah ka hinglu loh a ko-oek coeng. Ka kohuetnah he kamah taengah ka sah tih ka hinglu a khahing hil ka thui.

Moji duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj; govoril bom v grenkobi svoje duše.

2 Pathen taengah, “Kai m'boe sak boeh, balae tih kai nan ho, kai m'ming sak.

Bogu bom rekel: ›Ne obsodi me. Razloži mi, zakaj se pričkaš z menoj.‹

3 Na kut thaphu na hnawt vaengah halang kah cilsuep dongah na sae tih na hnaemtaek te nang ham then a?

Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delo svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega?

4 Hlanghing he na sawt tih na hmuh bangla nang taengah pumsa mik om a?

Imaš mesene oči? Mar vidiš, kakor vidi človek?

5 Na khohnin he hlanghing khohnin bangla, na kum khaw hlang khohnin bangla om a?

So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi,

6 Te dongah kai kathaesainah te na tlap tih ka tholhnah hnukah nan toem.

da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom?

7 Ka boe pawt tih na kut lamloh a huul thai pawt te na mingnah dongah om pataeng.

Ti veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke.

8 Na kut loh kai n'noih pai tih thikat la kai n'saii akhaw kai nan dolh pawn ni.

Tvoje roke so me naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil.

9 Amlai bangla kai nan saii tih laipi la kai nan mael sak te poek mai lah.

Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah?

10 Suktui bangla kai nan sui tih sukkhal bangla kai nan khal sak moenih a?

Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir?

11 Kai he ka vin ka saa neh nan dah tih ka rhuh neh tharhui neh nan cun.

Oblekel si me s kožo in mesom in me obdal s kostmi in kitami.

12 Hingnah neh sitlohnah te kai taengah nan khueh tih ka mueihla loh na ngoldoelh a ngaithuen.

Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha.

13 Tedae na thinko ah na khoem he na khuiah tila ka ming.

Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj.

14 Ka tholh sitoe cakhaw kai nan ngaithuen dongah kai kathaesainah lamloh kai nan hmil moenih.

Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo.

15 Ya-oe kai he ka boe akhaw, ka tang akhaw ka lu ka dangrhoek moenih. Yah ka hah tih ka phacip phabaem loh n'yan.

Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen kljub temu ne bi dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko,

16 Sathuengca bangla a phul atah kai nan mae tih kai taengah khobaerhambae la na mael.

kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj.

17 Na laipai neh kai hmai ah nan tlaih tih kai taengah na konoinah na hong. Thovaelnah neh caempuei la kai taengah na pai.

Zoper mene obnavljaš svoje pričevanje in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene.

18 Balae tih bung khui lamloh loh kai nan poh. Ka pal palueng vetih mik loh kai m'hmu pawt mako.

Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo!

19 A om khaw a om pawt bangla bungko lamloh phuel la n'khuen.

Bil bi kakor, če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnesen v grob.

20 Ka khohnin he bawn tih a muei la a muei moenih a? Kai lamkah he na dueh na dueh vetih ka ngaidip laem mako.

Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim,

21 Ka caeh hlan vaengah hmaisuep khohmuen neh dueknah hlipkhup la ka mael pawt mako.

preden grem, od koder se ne bom vrnil, celó v deželo teme in smrtne sence,

22 khoyinnah kho tah dueknah hlipkhup a hmuep bangla om tih cikngae pawh. Te dongah a hmuep la sae,’ ka ti ni,” a ti.

deželo teme kakor tema sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor tema.«