Jeremiah 36
1 Judah manghai Josiah capa Jehoiakim te a kum li dongah a om vaengah he ol he BOEIPA taeng lamloh Jeremiah taengla ha pawk.
Pripetilo se je v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, da je ta beseda prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč:
2 “Cabu cayol te namah ham lo lamtah Josiah tue vaengkah nang taengah ka thui khohnin lamloh tahae khohnin duela nang taengah Israel kawng, Judah kawng neh namtom boeih kah a kawng ka thui ol boeih te daek thil.
»Vzemi zvitek knjige in zapiši vanjo vse besede, ki sem ti jih govoril zoper Izrael in zoper Juda in zoper vse narode, od dneva, ko sem ti spregovoril, od Jošíjevih dni, celo do tega dne.
3 Amih soah saii ham ka moeh yoethae cungkuem te Judah imkhui loh a yaak uh khaming. Te daengah ni hlang he a longpuei thae lamloh mael uh vetih amih kathaesainah neh a tholhnah te khodawk ka ngai eh?,” a ti.
Morda bo Judova hiša prisluhnila vsemu zlu, ki jim ga nameravam storiti, da se bodo lahko vrnili vsak človek iz svoje zle poti, da bi lahko odpustil njihovo krivičnost in njihov greh.«
4 Te dongah Jeremiah loh Neriah capa Barukh te a khue tih Jeremiah ka dongkah BOEIPA ol boeih neh cabu cayol dongah anih taengah a thui pah te Barukh loh a daek.
Potem je Jeremija poklical Nerijájevega sina Baruha in Baruh je iz Jeremijevih ust zapisal vse besede od Gospoda, ki mu jih je povedal, v zvitek knjige.
5 Te vaengah Jeremiah loh Barukh te a uen tih, “Kai he n'khaih coeng tih BOEIPA im la ka mop ham ka coeng moenih.
Jeremija je zapovedal Baruhu, rekoč: »Jaz sem zaprt; ne morem iti v Gospodovo hišo.
6 Te dongah namah kun lamtah ka ka lamkah BOEIPA ol na daek te cayol dong lamloh yaehnah hnin ah BOEIPA im kah pilnam hna ah hoe pah. A khopuei lamkah aka pawk Judah pum kah a hna ah khaw hoe pah.
Zato pojdi ti in beri iz zvitka, ki si ga zapisal iz mojih ust, besede od Gospoda v ušesa ljudstva, v Gospodovi hiši, na dan posta, in bral jih boš tudi v ušesa vsega Juda, ki pride iz njihovih mest.
7 Amih kah lungmacil loh BOEIPA mikhmuh ah a hal tih hlang he a longpuei thae lamloh mael uh khaming. BOEIPA loh he pilnam he thintoek neh kosi a phoei thil khungdaeng coeng,” a ti nah.
Morda bodo predstavili svojo ponižno prošnjo pred Gospodom in se bodo vrnili vsak iz svoje zle poti, kajti velika je jeza in razjarjenost, ki jo je Gospod proglasil zoper to ljudstvo.«
8 Tonghma Jeremiah loh a uen bangla Neriah capa Barukh loh boeih a saii. Cabu lamkah BOEIPA ol te BOEIPA im ah a hoe.
Nerijájev sin Baruh je storil glede na vse, kar mu je prerok Jeremija zapovedal, ko je iz knjige bral besede od Gospoda v Gospodovi hiši.
9 Judah manghai Josiah capa Jehoiakim te a kum nga a hla ko dongah a om vaengah Jerusalem kah pilnam boeih neh Judah khopuei lamloh Jerusalem la aka pawk pilnam boeih te BOEIPA mikhmuh ah yaehnah khueh ham a hoe uh.
Pripetilo se je v petem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, v devetem mesecu, da so razglasili post pred Gospodom vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je iz Judovih mest prišlo v Jeruzalem.
10 Te vaengah BOEIPA im thai vongka kah thohka soah vangca kah cadaek Shaphan capa Gemariah imkhan om. Te lamloh cabu dongkah Jeremiah ol te Barukh loh BOEIPA im kah pilnam tom kah a hna ah a hoe pah.
Potem je Baruh v knjigi bral Jeremijeve besede v Gospodovi hiši, v sobi Gemarjája, Šafánovega sina, pisarja, na višjem dvoru, ob vhodu novih velikih vrat Gospodove hiše, v ušesa vsega ljudstva.
11 Te vaengah cabu dongkah BOEIPA ol boeih te Shaphan koca Gemariah capa Mikhaiah loh a yaak.
Ko je Mihajá, sin Gemarjája, sin Šafána, iz knjige slišal vse Gospodove besede,
12 Te dongah manghai im kah cadaek imkhan la suntla thuk. Te vaengah mangpa boeih, cadaek Elishama, Shemaiah capa Delaiah, Akbor capa Elnathan, Shaphan capa Gemariah, Hananiah capa Zedekiah neh mangpa boeih khaw tarha ana ngol uh.
je potem odšel dol v kraljevo hišo, v pisarjevo sobo. Glej, vsi princi so sedeli tam, celó pisar Elišamá in Šemajájev sin Delajája in Ahbórjev sin Elnatána, Šafánov sin Gemarjá in Hananjájev sin Sedekíja in vsi princi.
13 Barukh loh pilnam hna ah cabu a tae vaengah a yaak ol boeih te Mikhaiah loh amih taengah a puen pah.
Potem jim je Mihajá naznanil vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral knjigo v ušesa ljudstva.
14 Te vaengah mangpa boeih loh Nethaniah capa Jehudi, Shelemiah capa, Kushi capa te Barukh taengah a tueih uh tih, “Pilnam hna ah na tae cayol te na kut dongah hang khuen lamtah ha lo,” a ti nah. Te dongah Neriah capa Barukh loh cayol te a kut dongah a pom tih amih taengla cet.
Zatorej so vsi princi k Baruhu poslali Jehudíja, sina Netanjája, sina Šelemjája, sina Kušíja, rekoč: »V svojo roko vzemi zvitek, ki si ga prebral v ušesa ljudstva in pridi.« Tako je Nerijájev sin Baruh vzel zvitek v svojo roko in prišel k njim.
15 Te vaengah anih te, “Ngol lamtah kaimih hna ah tae laeh,” a ti na uh. Te dongah Barukh loh amih hna ah a tae pah.
Rekli so mu: »Usedi se sedaj in preberi to v naša ušesa.« Tako je Baruh to prebral v njihova ušesa.
16 Ol te boeih a yaak uh vaengah hlang he a hui taengah khaw birhih uh tih Barukh te, “He ol boeih he manghai taengla ka puen rhoe ka puen uh ham om,” a ti na uh.
Pripetilo se je torej, ko so slišali vse besede, da so bili prestrašeni, tako eni kakor drugi in rekli Baruhu: »Zagotovo bomo o vseh teh besedah povedali kralju.«
17 Barukh te khaw a dawt uh tih, “Kaimih taengah thui laeh, a ka lamkah ol cungkuem he metlam na daek,” a ti na uh.
Baruha pa so vprašali, rekoč: »Sedaj nam povej: ›Kako si zapisal vse te besede pri njegovih ustih?‹«
18 Barukh loh amih te, “He ol cungkuem he a ka lamloh kai taengah a thui vaengah cabu dongah catui neh ka daek,” a ti nah.
Potem jim je Baruh odgovoril: »On mi je vse te besede proglasil s svojimi usti, jaz pa sem jih s črnilom zapisal v knjigo.«
19 Mangpa rhoek loh Barukh te, “Namah khaw Jeremiah khaw cet rhoi lamtah thuh uh rhoi laeh. Mela na om rhoi khaw hlang loh ming boel saeh,” a ti na uh.
Potem so princi rekli Baruhu: »Pojdi, skrij se, ti in Jeremija. Naj noben človek ne ve, kje sta.«
20 Te phoeiah vongup kah manghai taengla cet uh tih cayol te cadaek Elishama kah imkhan ah a khueh uh. Olka boeih te manghai kah a hna dongla a puen pa uh.
Vstopili so h kralju na dvor, toda zvitek so položili v sobo pisarja Elišamá in vse besede povedali kralju v ušesa.
21 Te vaengah cayol aka lo hamla manghai loh Jehudi te a tueih. Cadaek Elishama imkhan lamloh hang khuen phoeiah tah Jehudi loh manghai kah a hna neh manghai taengah aka pai mangpa boeih kah a hna ah a tae pah.
Tako je kralj poslal Jehudíja, da prinese zvitek in ta ga je vzel iz sobe pisarja Elišamája. In Jehudí ga je prebral v ušesa kralja in v ušesa vseh princev, ki so stali poleg kralja.
22 Manghai te a hla ko dongah tah sikca im ah kho a sak tih a hmai kah tapca te hmai a toih.
Torej kralj je sedel v zimski hiši, v devetem mesecu in tam je bil ogenj, ki je pred njim gorel na ognjišču.
23 Jehudi loh thohkhaih pathum pali a tae vaengah cadae paihat neh a hlueng tih tapca kah hmai khuila a voeih. Te dongah cayol khaw tapca dongkah hmai khuiah a pum la tlum van.
Pripetilo se je, da ko je Jehudí prebral tri ali štiri stolpce, je on to odrezal z nožkom in to vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, dokler ni bil ves zvitek použit v ognju, ki je bil na ognjišču.
24 Tedae manghai neh te ol cungkuem aka ya a sal boeih khaw birhih uh pawt tih a himbai khaw phen uh pawh.
Vendar niso bili prestrašeni, niti pretrgali svojih oblek niti kralj, niti katerikoli izmed njegovih služabnikov, ki so slišali vse te besede.
25 Elnathan, Delaiah neh Gemariah long pataeng cayol te hoeh pawt ham manghai taengah a hloep uh dae amih ol te hnatun pawh.
Kljub temu so Elnatán, Delajá in Gemarjá posredovali h kralju, da ne bi zažgal zvitka, toda ni jih hotel poslušati.
26 Manghai loh manghai capa Jerahmeel neh Azriel capa Seraiah, Abdeel capa Shelemiah te a uen tih cadaek Barukh neh tonghma Jeremiah te a tuuk sak. Tedae BOEIPA loh amih rhoi te a thuh.
Toda kralj je zapovedal Jerahmeélu, sinu Hameleha in Serajáju, sinu Azriéla in Šelemjájevemu sinu Abdeélu, da primejo pisarja Baruha in preroka Jeremija, toda Gospod ju je skril.
27 Jeremiah ka dongkah ol lamloh Barukh kah a daek cayol te manghai loh a hoeh phoeiah khaw BOEIPA ol he Jeremiah taengla koep ha pawk.
Potem je Jeremiju prišla beseda od Gospoda, potem ko je kralj sežgal zvitek in besede, ki jih je Baruh zapisal pri Jeremijevih ustih, rekoč:
28 Mael lamtah namah ham cayol a tloe lo laeh. Lamhma kah ol boeih te te dongah daek laeh. Judah manghai Jehoiakim loh a hoeh cayol lamhma dongkah ol te boeih om sak.
»Ponovno si vzemi drug zvitek in nanj zapiši vse prejšnje besede, ki so bile na prvem zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal.
29 Te phoeiah Judah manghai Jehoiakim te thui pah. BOEIPA loh he ni a. thui. 'Babylon manghai te ha pawk rhoe ha pawk vetih he khohmuen he a phae ni, a khuikah hlang neh rhamsa he a kangkuen sak ni,’ a ti te a khuiah na daek thuek na ti dongah cayol te na hoeh.
Judovemu kralju Jojakímu pa boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Ti si sežgal ta zvitek, rekoč: ›Zakaj si pisal tja noter, rekoč: ›Babilonski kralj bo zagotovo prišel in uničil to deželo in bo povzročil, da sta od tam odvzeta človek in žival?‹‹
30 BOEIPA loh Judah manghai Jehoiakim kawng te a thui tangloeng ngawn coeng. David kah ngolkhoel dongah aka ngol te a taengah om mahpawh. A rhok te khothaih kholing neh khoyin vuelkoi dongah ni a. voeih vetih a om eh.
Zato tako govori Gospod o Judovem kralju Jojakímu: ›Nikogar ne bo imel, da sedi na Davidovem prestolu, in njegovo truplo bo vrženo ven, podnevi v vročino in ponoči v zmrzal.
31 Amah neh a tiingan rhoek, a sal rhoek te khaw ka cawh ni. Amih kathaesainah te khaw amih so neh Jerusalem khosa rhoek soah, Judah hlang soah ka thoeng sak ni. Yoethae cungkuem he amih ka phoei thil dae a hnatun uh moenih,” a ti nah.
Kaznoval ga bom, njegovo seme in njegove služabnike zaradi njihove krivičnosti in jaz bom privedel nadnje, nad prebivalce Jeruzalema in nad Judove može, vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njih; toda niso mi prisluhnili.‹«
32 Te dongah Jeremiah loh cayol a tloe te a loh tih cadaek Neriah capa Barukh te a paek. Te phoeiah Judah manghai Jehoiakim loh hmai neh a hoeh cabu dongkah aka om Jeremiah ka lamkah ol boeih te a khuiah a daek. Ol te amah te khaw amah phek la muep koep a tom.
Potem je Jeremija vzel drug zvitek in ga izročil pisarju Baruhu, Nerijájevemu sinu, ki je iz Jeremijevih ust nanj zapisal vse besede iz knjige, ki jo je Judov kralj Jojakím sežgal v ognju. Poleg teh so jim bile dodane mnoge druge podobne besede.
