Suencuek 44

1 Te phoeiah a im kah tea uen tih, “Hlang rhoek kah sungkoi te canga phueih rhoehah sang pa lamtah tangkate sungkoi kah a rhai ah rhip khueh pah.

Oskrbniku svoje hiše je zapovedal, rekoč: »Vreče mož napolni s hrano, kolikor lahko nesejo in denar vsakega človeka položi v ustje njegove vreče.

2 Tedae kai kah bunang khuikah ngun bunang te a poeih kah sungkoi khui ah khueh pah lamtah amah kah cang neh tangka khaw hmaih sang pah,” a tinah dongah Joseph kah ola thui banglaa saii van.

Mojo čašo pa, srebrno čašo, položi v ustje vreče najmlajšega in njegov žitni denar.« Ta je storil glede na besedo, ki jo je Jožef spregovoril.

3 Mincang khothaih nen tah hlangrhoek te amamih kah laak neh khaw vawl a tueih uh.

Takoj, ko je bila zjutraj svetloba, so bili možje odposlani, oni in njihovi osli.

4 Amih loh khopuei tea hla lamkah hawta khum vaengah Joseph loh a im om te, “Thoo, hlangrhoek tea hnukah hloem lamtahna kae vaengah amih te, 'Balae tiha then te boethae neh na thuung uh?

Ko so odšli ven iz mesta in še ne daleč proč, je Jožef rekel svojemu oskrbniku: »Vstani, sledi možem in ko jih boš dohitel, jim reci: ›Zakaj ste zlo nagradili za dobro?

5 Ka boeipa kah a tui ok te he moenih a? Te lamkah la aniha hma khaw a hma dae. Anih taengkahna saii uh tena lolh uh coeng, 'ti nah,” a ti nah.

Mar ni to tisto iz česar moj gospod pije in s čimer zares vedežuje? S takšnim dejanjem ste storili zlo.‹«

6 Te dongah amih te a kae vanneh hekah olka hea thui pah.

Ta jih je dohitel in jim spregovoril te iste besede.

7 Tedae amih loh, “Ka boeipa tebang olka te ba ham lae a thui. Na sal rhoek loh tebang hnoa saii ham khaw savisava la.

Rekli so mu: »Zakaj moj gospod govori te besede? Bog ne daj, da bi tvoji služabniki storili glede na to stvar.

8 Kaimih loh sungkoi so kah tangka ka hmuh uh te Kanaan kho lamkah nang taengla kam bal puei uh atah metlamlae na boei im kah ngun neh suite tarha ka huen uh eh.

Glej, denar, ki smo ga našli v ustjih svojih vreč, smo iz kánaanske dežele ponovno prinesli k tebi, kako bi potem ukradli srebro ali zlato iz hiše tvojega gospodarja?

9 Na salrhoek khuiah u taeng mai ah khaw a om atah duek saeh lamtah kaimih khaw ka boeipa taengah sal la ka om uh eh,” a ti uh.

Pri komerkoli izmed tvojih služabnikov bi bilo to najdeno, naj umre, mi pa bomo tudi sužnji mojemu gospodu.«

10 Te dongah Joseph im om loh, “Then, nangmih kah olthui vanbangla u khaw a taengah aka om hlang van te tah kai taengah sal la om saeh lamtah nangmihte ommongsitoe la na om uh ni,” a ti nah.

Rekel je: » Naj bo sedaj tudi to glede na vaše besede. Ta, pri komer bo to najdeno, bo moj služabnik, vi pa boste brez krivde.«

11 Te dongah sungkoi tea loe la diklai ah rhipa hal uh tih rhipa ong uh.

Potem so naglo sneli vsak mož svojo vrečo k tlom in vsak mož je svojo vrečo odprl.

12 Te dongaha ham taeng lamkah a tong tiha tlap te a poeih taenglaa khah vaengah bunang te Benjamin kah sungkoi dongaha hmuh.

On pa je iskal in začel pri najstarejšem in nehal pri najmlajšem in čaša je bila najdena v Benjaminovi vreči.

13 Te vaengah a himbai te a phen uh tih laak dongah hno rhipa tloeng uh tih khopuei la koep bal uh.

Potem so raztrgali svoja oblačila in vsak človek je otovoril svojega osla in vrnili so se v mesto.

14 Tedae Judah neh amah boeinaphung loh ima pha vaengah Joseph khaw a om pueng dongah a hmai ah diklai la bakop uh.

Juda in njegovi bratje so prišli v Jožefovo hišo, kajti še je bil tam in padli so pred njim na tla.

15 Te vaengah Joseph loh ba bibi lae na saii uh he. Kai bang hlang he hma khaw hma tila, na ming uh moenih a?,” a ti nah.

Jožef jim je rekel: »Kakšno dejanje je to, kar ste storili? Ali ne veste, da tak mož, kakor jaz, lahko zagotovo vedežuje?«

16 Te vaengah Judah loh, “Ka boeipa taengah mebang ka thuitih metla ka cal vaengah lae ka tang uh eh. Na sal rhoek kathaesainah khaw Pathenloh a yan oeh coeng dongah kaimih khaw, a kut dongkah bunanga hmuh pah hlang nente ka boeipa taengah sal ka bi uh van mai pawn ni ta,” a ti nah.

Juda je rekel: »Kaj bomo rekli mojemu gospodu? Kaj naj govorimo? Ali kako se bomo očistili? Bog je odkril krivičnost svojih služabnikov. Glej, mi smo gospodovi služabniki, tako mi, kakor tudi ta, pri komer se je našla čaša.«

17 Tedae Joseph loh, “Hekah he kai loh ka saii ham te savisava, a kut dongah bunanga hmuh hlang te kai taengah sal la om ngawn saeh lamtah nangmihte na pa taengah ngaimong la bal uh ngawn,” a ti nah.

Rekel je: »Bog ne daj, da bi tako storil. Temveč človek, v čigar roki je najdena čaša, bo moj služabnik. Kar pa se tiče vas, se v miru dvignite k svojemu očetu.«

18 Tedae Judahte anih taengla thoeih tih, “Aw ka boeipa kai aih he, na salpa khaw ka boeipa kah hna kaep ah olka bet ka thui dae ni. Tedae nang tah Pharaoh banghui la na om dongah na salpa taengah na thintoekte sai sak boel mai.

Potem se mu je približal Juda in rekel: »Oh, moj gospod, naj tvoj služabnik, prosim te, spregovori besedo v ušesa mojega gospoda in naj tvoja jeza ne gori zoper tvojega služabnika, kajti ti si celo kakor faraon.

19 Ka boeipa loh a salrhoek he, 'Na pa nehna mana om a?,” a ti tih n'dawt.

Moj gospod je svoje služabnike vprašal, rekoč: ›Imate očeta ali brata?‹

20 Te dongah, “Ka boeipa la a pa khaw patong coeng tiha patong soi kah a cun capaa poeihte om. Tedae a manu pakhat kah a cun hmaih khuiah a mayate duek tih anih amah bueng late a cul dongah a napaloh a lungnah,’ ka ti uh.

In mi smo mojemu gospodu rekli: ›Imamo očeta, starca in otroka njegove visoke starosti, malčka. Njegov brat je mrtev in on je sam ostal od svoje matere in njegov oče ga ljubi.‹

21 Te vaengah na sal rhoek he, 'Anih te ka mik ah ka khueh van ham khaw kai taengla han khuen thuk,’ na ti.

Ti pa si rekel svojim služabnikom: ›Privedite ga dol k meni, da lahko svoje oči usmerim nanj.‹

22 Te vaengah ka boeipa la, 'Camoe loh a napaa caehtak ham tah coeng pawh. Caehtak koinih a napa te duek ni, ' ka ti uh.

Mi pa smo mojemu gospodu rekli: ›Deček ne more zapustiti svojega očeta, kajti če bi zapustil svojega očeta, bi njegov oče umrl.‹

23 Tedae na salrhoek la, 'Na manaa poeih te nan suntlak puei pawt atah kai maelhmai hmuh ham khoep uh boeh,’ na ti.

Svojim služabnikom si rekel: ›Razen če pride dol z vami vaš najmlajši brat, ne boste več videli mojega obraza.‹

24 Te dongah na sal rhoek he a pa taengla ka pawk uh vanneh ka boeipa kah olka te anih taengla ka puen uh.

Pripetilo se je, ko smo prišli gor k tvojemu služabniku, mojemu očetu, da smo mu povedali besede mojega gospoda.

25 Te dongah a pa loh, 'Mah ham khaw caak bet vawn uh bal dae,’ a ti nah.

Naš oče je rekel: ›Pojdite ponovno in nam kupite malo hrane.‹

26 Te vaengah, “Kaimih taengah ka manaa poeih om pawt koinih hlang maelhmai hmuh hama coeng pawt dongah, 'Ka manaa poeih loh kaimih taengaha om pawt mai ah ka caeh uh ham coeng pawh tedae halo atah ka cet uh ni,’ ka ti uh.

Mi pa smo rekli: ›Ne moremo iti dol. Če bo z nami naš najmlajši brat, potem bomo šli dol, kajti ne smemo videti moževega obraza, razen če bo z nami naš najmlajši brat.‹

27 Te vaengah na sal rhoek he a pa loh, 'Ka yuu loh kai ham panit han sak te nangmih long khaw na ming uh.

Tvoj služabnik, moj oče, nam je rekel: ›Vi veste, da mi je žena rodila dva sinova.

28 Tedae pakhat he kai taeng lamloh cet coeng. Te dongah, 'A ngaeh ngawn a ngaeh tang coeng,’ ka ti. Te dongah ni tahae due anih te ka hmu pawh.

Eden je odšel od mene in rekel sem: ›Zagotovo je raztrgan na koščke‹ in od takrat ga nisem videl.

29 Anih he khaw ka mikhmuh lamkahna khuen uh tih anih loh yoethae puei bal koinih kai sampok he saelkhui aha thae la nan hla uh ve,’ a ti. (Sheol h7585)

Če tudi tega vzamete od mene in ga zadene nesreča, boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba.‹ (Sheol h7585)

30 Te dongah na sal kai loh a pa taeng ka pha tih kaimih taengah camoe amah te om pawt koinih a hinglu neh a hinglu te a hlaengtang uh rhoi dongah,

Zdaj torej, ko pridem k tvojemu služabniku, svojemu očetu in dečka ne bo z nami, glede na to, da je njegovo življenje vezano na življenje dečka,

31 camoe te hah a sawt vaengah duek koinih na sal rhoek loh a pa sampok na sal te saelkhui ah kothae la ka hlak uh la vik poeh ni. (Sheol h7585)

se bo zgodilo, ko bo videl, da dečka ni z nami, da bo umrl. Tvoji služabniki bodo sive lase tvojega služabnika, našega očeta, z bridkostjo privedli do groba. (Sheol h7585)

32 Na salpa loh camoe te a pa taengah rhi ka khang tih, 'Anih he nang taengla kam pawk puei pawt atah a pa taengah hnin takuem ka tholh ka phueih bitni,’ ka ti nah.

Kajti tvoj služabnik je postal pôrok za dečka mojemu očetu, rekoč: ›Če ga ne privedem k tebi, potem bom na veke prinašal krivdo svojemu očetu.‹

33 Te dongah na salpa he camoe yuengah ka boeipa kah sal la ka om mai saeh lamtah camoe te a mayarhoek neh bal sak mai.

Zdaj torej, prosim te, naj tvoj služabnik ostane namesto dečka suženj mojemu gospodu, deček pa naj gre gor s svojimi brati.

34 Camoe kamah nen pawt koinih a pa taengah metlam caeh eh? A pa taengah yoethaea hmuh man ka hmuh lah ve,” a ti nah.

Kajti kako bom šel k svojemu očetu, dečka pa ne bo z menoj? Da ne bi morda videl zla, ki bi prišlo na mojega očeta.«