Suencuek 41
1 Te phoeiah omtih kuma thok tue vaengah Pharaoh loh mang a man tih sokko taengah ana pai.
Pripetilo se je ob koncu dveh polnih let, da je faraon sanjal in glej, stal je poleg reke.
2 Te vaengah vaito pumrhih, a mueimae sakthen neha pum aka toitupte sokko lamkah lawt halo tih capu ding ah luem uh.
Glej, iz vode je prišlo sedem krav, lepega videza in debelega mesa in hranile so se na travniku.
3 Amih hnukaha mueimae thae tiha pum aka cangkhawk vaito pumrhihte khaw sokko lamkah lawt ha thoeng bal tih sokko kaeng kah vaito kaepah pai uh.
Glej, za njimi je iz reke prišlo sedem drugih krav, bolnega videza in suhega mesa in so obstale poleg drugih krav na bregu reke.
4 Tedaea mueimae thae tiha pum aka cangkhawk vaito pumrhihloh a mueimae sakthen neh aka toitup vaito tea caak uh, vaengah Pharaoh haenghang.
Krave bolnega videza in suhega mesa so pojedle sedem krav lepega in obilnega videza. Tako se je faraon prebudil.
5 Te phoeiah ip tiha pabae la mang a man hatah cangvuei thamkom neh aka then parhih te a cangkong pakhat dongah tarha vuei.
Zaspal je in drugič sanjal in glej, sedem žitnih klasov je vzklilo na enem steblu, bujnih in dobrih.
6 Te phoeiah aka om cangvuei thamyit parhihte tah a hnukah kanghawnloh a yah tih a hum sak.
Glej, za njimi je zraslo sedem tankih klasov in ožganih z vzhodnikom.
7 Tedae cangvuei thamyit parhih loh cangvuei thamkom neh cangtak tea yoop vaengah Pharaoh haenghang hataha mang la pawk.
Sedem tankih klasov je požrlo sedem bujnih in polnih klasov. Faraon se je prebudil in glej, bile so sanje.
8 Te dongah mincanga pha vaengah tah a mueihlaa cahoeh. Egypt hmayuep boeih neh aka cueih boeih te khawa tah tiha khue. Tedae Pharaoh loh amih taengah a mang tea thui hatah Pharaoh ham aka thuicaih thai om pawh.
Pripetilo se je zjutraj, da je bil njegov duh vznemirjen in poslal je ter dal poklicati vse tamkajšnje egiptovske čarovnike in vse modre može in faraon jim je povedal svoje sanje, toda nikogar ni bilo, ki bi jih faraonu lahko razložil.
9 Te daengah tuitul mangpa loh Pharaoh taengah, “Tihnin ah ni kamah tholh te ka poek.
Potem je faraonu spregovoril glavni točaj, rekoč: »Ta dan se spominjam svojih krivd.
10 Pharaoh loh a salrhoek taengaha thintoek tih kai neh buh thong mangpate imtawt mangpa kah im thongim la n'khoh.
Faraon je bil ogorčen nad svojima služabnikoma in me zaprl pod stražo v hišo poveljnika straže, oba, mene in glavnega peka
11 Tedae hlaem pakhat ah kai khaw anih khaw mang ka man rhoi hatah mang thuingaihnahte rhirha aka om te ka man rhoi.
in sanjala sva sanje v eni noči, jaz in on. Sanjala sva vsak glede na razlago svojih sanj.
12 Te vaengah imtawt mangpa kah sal, Hebrew cadongte kaimih taengah om. Te dongah anih ham ka thui pah rhoi dongah kaimih rhoi kah mang te kaimih rhoi hama thuicaih. Hlang kah a mang khawa thuicaih.
Tam je bil z nama mladenič, Hebrejec, služabnik poveljnika straže in povedala sva mu in razložil nama je najine sanje. Razložil je vsakemu človeku glede na njegove sanje.
13 Kaimih rhoi taengaha thuicaih vanbangla om tiha thoeng dongah kai he ka hmuen koep han khueh vaengah anih tea kuiok sak,” a ti nah tih a thui pah.
Pripetilo se je, kakor nama jih je razložil, tako je bilo. Mene je ponovno vrnil v mojo službo, njega pa je obesil.«
14 Te dongah Pharaoh loh Joseph tea tah tih khue sak vanbangla anihte tangrhomkhui lamkah koe a doek uh tih sam a vok, himbaia tho phoeiah Pharaoh taengla cet.
Tedaj je faraon poslal in poklical Jožefa in naglo so ga privedli iz grajske ječe in obril se je ter zamenjal svoja oblačila in prišel k faraonu.
15 Te vaengah Pharaoh loh Joseph la, “Mang ka man tih aka thuicaihaom pawt vaengah aka thuicaih ham nang loh mangna yakminga titih nang kawngte ka yaak,” a ti nah.
Faraon je rekel Jožefu: »Sanjal sem sanje in nikogar ni, ki bi jih lahko razložil. O tebi pa sem slišal govoriti, da lahko razumeš sanje, da jih razložiš.«
16 Tedae Joseph loh Pharaoh tea doo tih, “Kai moenih, Pharaoh te Pathen loh ngaimongnah neh doo bitni,” a ti nah.
Jožef je faraonu odgovoril, rekoč: » To ni v meni. Bog bo dal faraonu odgovor miru.«
17 Te dongah Pharaoh loh Joseph te, “Ka mang ah sokko kaeng la ka pai. dae,
Faraon je Jožefu rekel: »V svojih sanjah, glej, sem stal na bregu reke
18 Tedae vaitoa pumsa aka toitup tiha suisak sakthen pumrhihte sokko lamkah lawt halo tih capu ding ah luem uh.
in glej, iz reke je prišlo sedem krav, debelega mesa in lepega videza in hranile so se na travniku.
19 Amih hnukah vaitoa tloe pumrhih halo bal dae tattloellaa suisak khaw bahoeng thae tiha pum pim. Tetla thaenah tah Egypt kho tom ah ka hmu pawh.
In glej, sedem drugih krav je prišlo gor za njimi, mršavih in bolnega videza in suhega mesa, kakršnih po slabosti nisem še nikoli videl v vsej egiptovski deželi
20 Te vaengah vaito aka pim neha thae pumrhih loh lamhma kah vaito aka tha rhoek te a caak uh.
in krave suhega in bolnega videza so pojedle prvih sedem obilnih krav.
21 Tedae amih ko khuilaa kun uh thuk lalaha moecuek vaengkah bangla a mueimaea thae dongah amih ko khuilaa kun uh te thui la a hut pawt vaengah ka haenghang.
Ko so jih pojedle, se ni moglo vedeti, da so jih pojedle, temveč so bile še vedno bolnega videza, kakor poprej. Tako sem se prebudil.
22 Te phoeikah ka mang ah khaw cangvuei thamkom neha then thamrhih te a cangkong pakhat dongah ha thoengte lawt ka hmuh.
In v svojih sanjah sem videl, in glej, sedem klasov je vzbrstelo na enem steblu, polnih in dobrih
23 Amih hnukkah cangvuei parih thamyit neh aka rhae, kanghawnloh a yah tih aka humte tarha halo van.
in glej, sedem klasov, izsušenih, tankih in ožganih z vzhodnikom, je pognalo za njimi.
24 Te vaengah cangvuei aka yit rhoek loh cangvueia then thamrhih tea dolh dongah hmayueprhoek ham ka thui pah dae kai taengah aka puen om pawh,” a ti nah.
Tanki klasi so požrli sedem dobrih klasov in to sem povedal čarovnikom, toda nikogar ni bilo, ki bi mi jih lahko razodel.«
25 Te dongah Joseph loh Pharaoh la, “Pharaoh kah a mang he pakhat ni. Pathenloh a saii te Pharaoh taengaha phoe coeng.
Jožef je rekel faraonu: »Faraonove sanje so ene. Bog je faraonu pokazal, kaj namerava storiti.
26 Vaito aka then pumrhih khaw kum rhih la om tih cangvueia then parhih kum rih la om tih a mangte pakhat ni.
Sedem dobrih krav je sedem let in sedem dobrih klasov je sedem let. Sanje so ene.
27 Amih hnukah aka thoeng vaito pumrhih aka pim tih aka thae te khaw kum rhih la om tih, cangvuei aka hitih kanghawnloh a hum sak parhih te khokha kum rhih ni.
In sedem krav suhega in bolnega videza, ki bodo prišle za njimi, je sedem let in sedem praznih klasov, ožganih z vzhodnikom, bo sedem let lakote.
28 Pharaoh taengah kan thui vanbangla Pathenloh a saii hno he Pharaoha tueng coeng.
To je stvar, ki sem jo povedal faraonu: ›Kar Bog namerava storiti, je pokazal faraonu.
29 Aka lo ham kum rhihte Egypt kho tom ah khobuh khungdaeng ni te.
Glej, pride sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deželi.
30 Tedae a hnukah khokha kum rhih pai vetih Egypt kho kah khobuh te boeiha hnilh. Te vaengah khohmuen khaw khokhaloh a khah ni.
Za temi pa se bo dvignilo sedem let lakote in vse obilje v egiptovski deželi bo pozabljeno in lakota bo použila deželo.
31 Te dongaha hnuk lamtah khokha bahoeng nah tih khobuh te vang khui loh ming mahpawh.
Obilje v deželi se ne bo poznalo zaradi razloga lakote, ki bo sledila, kajti ta bo zelo boleča.
32 Pharaoh taengaha pabalae la manga rhaep he khaw Pathen taeng lamloh olkaa cikngae sak dongah Pathen loh tleka saii ni.
Zaradi tega so se sanje faraonu ponovile dvakrat. To je, ker je stvar osnovana od Boga in jo bo Bog kmalu izpolnil.
33 Te dongah Pharaoh loh, aka yakming tih aka cueih hlangte so lamtah anihte Egypt kho ah khueh laeh saeh.
Zdaj naj torej faraon poišče razumnega in modrega moža ter ga postavi nad egiptovsko deželo.
34 Khohmuen ah hlangtawt rhoek te Pharaoh loh tuek saeh lamtah khobuh kum kumrhih khuiah Egypt kho kah panga pakhat aka coi la om saeh.
Naj faraon to stori in naj določi častnike nad deželo in naj v sedmih obilnih letih poberejo petino v egiptovski deželi.
35 Te daengah ni kum thena pai vaengkah caak boeih tea coi uh eh. Te phoeiah Pharaoh kut hmuiah cangpaia tung uh vetih khopuei ah caak khaw a cuem eh.
Naj zberejo vso hrano tistih dobrih let, ki pridejo in žito prihranijo pod faraonovo roko in naj hrano čuvajo v mestih.
36 Kho kah hnokhueh dongah caaka om daengah ni khokha loh Egypt khokhui la kum kumrhiha om halo vaengah khohmuen te khokha loha tulnoi pawt eh?,” a ti nah.
Ta hrana bo deželi za zalogo zoper sedem let lakote, ki bo v egiptovski deželi, da dežela zaradi lakote ne bo propadla.‹«
37 Tekah olka ngawn tah Pharaoh mik neh a salrhoek boeih kah mik aha thuem sak.
Stvar je bila dobra v faraonovih očeh in v očeh vseh njegovih služabnikov.
38 Te dongah Pharaoh loh a salrhoek la, “Hekah hlang bangla a khuiah Pathen mueihla aka om te m'hmuh noek nim?,” a ti nah.
Faraon je rekel svojim služabnikom: »Ali lahko najdemo takšnega kakor je ta, moža, v katerem je Božji Duh?«
39 Te dongah Pharaoh loh Joseph la, “Hekah boeih he Pathen loh nang m'ming sak dongah nang bangla aka thuep neh aka cueih he om pawh.
Faraon je rekel Jožefu: »Ker ti je Bog pokazal vse to, ne obstaja nihče tako razumen in moder, kakor si ti.
40 Kai im ah nang om lamtah nang kah olpaek te ka pilnam boeih loh ngai saeh. Ka ngolkhoel bueng nen mah nang lakah ka ham mai eh,” a ti nah.
Ti boš nad mojo hišo in glede na tvojo besedo bo vladano vsemu mojemu ljudstvu, samo v prestolu bom večji kakor ti.«
41 Te phoeiah Pharaoh loh Joseph la, “So lah, Egypt kho pum kah a soah nang ni kan hut sak coeng,” a ti nah.
Faraon je rekel Jožefu: »Glej, postavil sem te nad vso egiptovsko deželo.«
42 Pharaoh loh a kut dongkah a kutcaeng tea dul tih Joseph kah kut aha buen pah. Hnitang himbai neh a khuk phoeiah a rhawn ah sui oia oi sak.
Faraon je iz svoje roke snel svoj prstan, ga dal na Jožefovo roko, ga oblekel v suknje iz tankega lanenega platna in okoli njegovega vratu obesil zlato verižico,
43 Leng dongah khaw a hnukthoi laa ngol sak tih, “Anih hmai ah cungkueng uh,” hlo a phoek uh tih Egypt kho boeih kah a soah Joseph tea khueh.
in pripravil ga je, da se pelje v drugem bojnem vozu, ki ga je imel in pred njim so klicali: »Upognite koleno.« In postavil ga je za vladarja nad vso egiptovsko deželo.
44 Te phoeiah Pharaoh loh Joseph la, “Kai he Pharaoh coeng dae nang muehah hlang loh a kut khaw a kho khaw Egypt kho tom ah thueng boel saeh,” a ti nah.
Faraon je Jožefu rekel: »Jaz sem faraon in brez tebe noben človek ne bo dvignil svoje roke ali stopala po vsej egiptovski deželi.«
45 Joseph ming khaw Pharaoh loh Zephenathpaneahlaa khue tiha yuu la Oni khosoih Potiphera canu Asenath tea paek. Te phoeiah Joseph loh Egypt kho toma hil.
Faraon je Jožefovo ime imenoval Cafenát Panéah in mu dal za ženo Asenáto, hčer Potifêra, duhovnika iz Ona. In Jožef je odšel nad vso egiptovsko deželo.
46 Egypt manghai Pharaoh taengla a kun vaengah Josephte kum sawmthum lo ca pueng. Tedae Pharaoh mikhmuh lamloh Joseph nong tih Egypt kho tom boeiha hil.
Jožef je bil star trideset let, ko je stal pred faraonom, egiptovskim kraljem. In Jožef je odšel izpred faraonove prisotnosti in šel skozi vso egiptovsko deželo.
47 Te phoeiah khobuhnah kum rhih khuiah tah khohmuente kutvang long khaw a thaih sak.
V sedmih obilnih letih je zemlja obrodila v obilju.
48 Te dongah Egypt kho kah aka thoeng kho kum rhih kah caak boeih tea coi tih khopuei boeih ah caaka tung. Khopuei kaepvai kah khohmuen cang khaw a khui aha khueh.
Zbral je vso hrano sedmih let, ki je bila v egiptovski deželi in hrano shranil v mestih, hrano polja, ki je bila naokoli vsakega mesta, je shranil v istem.
49 Joseph loh canga tung vaengah tuitunli kah laivin bangla muepa yet dongaha loeng tloel tiha tae ham khaw a toeng.
Jožef je zbral žita kakor morskega peska, zelo veliko, dokler ni prenehal šteti, kajti tega je bilo brez števila.
50 Khokha kum halo hlanah Oni khosoih Potiphera canu Asenath loh ca a cun pah tih Joseph loh capa panita sak.
Preden je prišla lakota, sta bila Jožefu rojena dva sinova, ki mu ju je rodila Asenáta, hči Potifêra, duhovnika iz Ona.
51 Te vaengah Joseph loh, “Ka thakthaenah boeih neh a pa cako boeih te Pathen loh kai n'hnilh sak,” a ti dongaha caming tea ming Manasseha sui.
Jožef je ime prvorojenega imenoval Manáse, »Kajti Bog, « je rekel, »me je pripravil pozabiti vse moje garanje in vso hišo mojega očeta.«
52 A ca pabae ming te khaw, “Kai kah phacip phabaem kho ah Pathen loh kai m'pungtai sak,” a ti dongah Ephraima sui.
Ime drugega je imenoval Efrájim: »Kajti Bog mi je storil, da bom rodoviten v deželi svoje stiske.«
53 Tedae Egypt kho ah khobuh kum rhih aka om te bawt.
Sedem let obilja, ki je bilo v egiptovski deželi, je bilo končanih.
54 Josephloh a thui vanbangla aka lo ham khokha kum rhiha tong dongah paeng tom ah khokha om coeng dae Egypt kho pum ah caak om pueng.
Začelo je prihajati sedem let pomanjkanja, glede na to, kakor je rekel Jožef in pomanjkanje je bilo po vseh deželah, toda v egiptovski deželi je bil kruh.
55 Tedae Egypt kho kho boeihloh a lamlum van vaengah tah pilnam loh caak ham hamte Pharaoh taengla pang uh. Te dongah Pharaoh loh Egyptrhoek boeih te, “Joseph taengla cet uh lamtah nangmih taengaha thui bangla saii uh,” a ti nah.
Ko je bila vsa egiptovska dežela izstradana, je ljudstvo vpilo k faraonu za kruh, faraon pa je vsem Egipčanom rekel: »Pojdite k Jožefu; kar vam reče, storite.«
56 Khokha loh diklai hman boeih tea pha vaengah a kho khuikah aka om cangpai boeih te Josephloh a hlah tih Egyptrhoek hama yoih pah dongah Egypt kho kah khokha tea noeng.
Lakota je bila nad vsem obličjem zemlje in Jožef je odprl vsa skladišča in prodajal Egipčanom in lakota je v egiptovski deželi hudo naraščala.
57 Paeng tom long khaw koivawn ham Egypt kah Joseph tea paan uh dongah paeng tom kah khokha khaw a talong.
Vse dežele so prišle v Egipt k Jožefu, da kupijo žito, zato ker je bila lakota tako huda v vseh deželah.
