Suencuek 38

1 Hnin at vaengah tah Judahte a manucarhoek taeng lamkah suntla tih Adullami hlang, a mingte Hirah taengah pah.

Pripetilo se je ob tistem času, da je Juda šel dol od svojih bratov in vstopil k nekemu Adulámcu, katerega ime je bilo Hirá.

2 Te vaengah Judah loh Kanaan hoel nu, a mingah Shuaa hmuh hatah pahoia loh tiha ih puei.

Juda je tam videl hčer nekega Kánaanca, katerega ime je bilo Šua in vzel jo je ter šel noter k njej.

3 Te dongah pumrhih tih capaa cun vaengah a ming te Era sak.

Ta je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenoval Er.

4 Te phoeiah koep pumrhih tih caa cun hatah a ming te Onana sak.

Ponovno je spočela ter rodila sina in njegovo ime je imenovala Onán.

5 Te phoeiaha rhaep bal tih capaa cun hatah a ming te Shelaha sak. Tedae Shelah a cun vaengah Kezib ah om.

Spet je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenovala Šelá. Bil je pri Kezíbu, ko ga je rodila.

6 Te phoeiah Judah loh a caming Er ham yuua loh pah tih anih ming tahTamar ni.

Juda je vzel ženo za svojega prvorojenca Era, ki ji je bilo ime Tamara.

7 Tedae Judah kah a caming Er tah BOEIPA kah mikhmuh ah boethaelaa om dongah anihte BOEIPAloh a duek sak.

Judov prvorojenec Er pa je bil zloben v Gospodovih očeh in Gospod ga je usmrtil.

8 Te dongah Judah loh Onan la, “Na maya yuu taengah kun lamtah anih te yucanah. Te phoeiah na maya ham a tii a ngan thoh pah,” a ti nah.

Juda je rekel Onánu: »Pojdi noter k ženi svojega brata in jo poroči ter svojemu bratu obudi potomca.«

9 Tedae a tii a ngan te amah ham om hae mahpawh tila Onanloh a ming dongah, a maya yurho taengaha ih vaengah khaw diklai ah vik a san tih a maya ham tiingan khueh pah pawh.

Onán pa je vedel, da potomec ne bo njegov in pripetilo se je, ko je šel noter k ženi svojega brata, da je to izlil na tla, da svojemu bratu ne bi dal potomca.

10 Anih kah a saii te BOEIPA mikhmuh aha lolh bal dongah anih khaw BOEIPAloh a duek sak.

Stvar, ki jo je storil, je razžalila Gospoda, zaradi česar je tudi njega usmrtil.

11 Te vaengah Shelah khaw a maya rhoi bangla duek ve a ti. Te dongah Judah loh a langa Tamar la, “Ka capa Shelah a pantai hil tah na pa im ah nuhmai la khosa mai,” a ti nah. Te dongah Tamar khaw cet tih a napa im ah kho a sak.

Potem je Juda rekel svoji snahi Tamari: »Ostani vdova, v hiši svojega očeta, dokler moj sin Šelá ne odraste, « kajti rekel je: »Da ne bi morda tudi on umrl, kakor sta njegova brata.« Tamara je odšla in prebivala v hiši svojega očeta.

12 Tedae kum a yet phoeiah tah Judah yuu Shua nute duek. Te dongah Judah khaw hal tih a tu mul aka vo neh a hui Adullami Hirah taengah Timnah la cet.

Tekom časa je Šuova hči, Judova žena, umrla in Juda je bil potolažen in se dvignil k svojim strižcem ovc v Timno, on in njegov prijatelj Adulámec Hirá.

13 Te dongah, “Tu mul vok ham Timnah la na marhang cet hang ke,” a tina tih Tamar taenglaa puen pah.

To je bilo povedano Tamari, rekoč: »Glej, tvoj tast gre v Timno, da ostriže svoje ovce.«

14 Te vaengah Shelah khaw ham coeng dae anih yuu la n'khueh moenih tila Tamar loh a hmuh dongah amah dongkah nuhmai himbai te a dul. Te phoeiah hniia yil, muei a thuh tih Timnah long kah Enaim thohka ah ngol.

Iz sebe je odložila svoje vdovske obleke, se pokrila z zagrinjalom, se ogrnila in sedla na odprt kraj, ki je na poti v Timno, kajti videla je, da je Šelá odrastel, pa mu ni bila dana za ženo.

15 Tedae anihte Judahloh a hmuh vaengah a hmaia dah dongah pumyoi ni tila a poek.

Ko jo je Juda zagledal, je mislil, da je pocestnica, ker je imela svoj obraz zakrit.

16 Anihte amah langa laa ming pawt dongah long taengla anih taengah pah tih, “Halo, nang taengah ka ip ni ne,” a tinah hatah, “Kai taengahna kun te kai ham balaena khueh eh?,” a ti nah.

Na poti se je obrnil k njej in rekel: »Daj, prosim te, naj pridem noter vate, « (kajti ni vedel, da je bila njegova snaha.) Ona pa je rekla: »Kaj mi hočeš dati, da lahko prideš vame?«

17 Te vaengah Judah loh, “Kamah loh boiva khuikah maae ca kan pat bit ni,” a ti nah. Tedae Tamar loh, “Nan pat hlanah hnohol han khueh dae,” a ti nah.

Rekel je: »Poslal ti bom kozlička od tropa.« Rekla je: »Ali mi boš dal jamstvo, dokler ga ne pošlješ?«

18 Te dongah, “Hnohol te balae nang taengah kan paek eh?,” a ti nah. Te vaengah, “Na kutbuen mai khaw, hamnak khaw, na kut kah conghol mai te khaw,” a ti nah. Te dongah anih te a paek tiha kun thil dongah Judah loh Tamara vawn sak.

Rekel je: »Kakšno jamstvo naj ti dam?« Rekla je: »Svoj pečat in svoje okrasne vrvice in svojo palico, ki je v tvoji roki.« To ji je dal in prišel noter vanjo in ta je spočela z njim.

19 Te phoeiah thoo tih, cet tih a pum dongkah hnii te a dul phoeiah nuhmai himbai tloep a bai.

Vstala je ter odšla proč in poleg sebe položila svoje zagrinjalo iz sebe in si nadela obleke svojega vdovstva.

20 Te dongah huta kut kah hnohol te tlan ham Judah loh a hui Adullami hoel kut ah maae ca te a pat van hatah rhawp hmu pawh.

Juda je poslal kozlička po roki svojega prijatelja Adulámca, da prejme svoje jamstvo iz roke ženske, toda ta je ni našel.

21 Te dongah te hmuen kah hlangrhoek tea dawt “Enaim long taengkah hlanghalh te melae?,” a tinah vaengah herhoek ah hlanghalh om pawh,” a ti na uh.

Potem je vprašal ljudi tega kraja, rekoč: »Kje je pocestnica, ki je bila javno poleg poti?« Rekli so: »Na tem kraju ni bilo nobene pocestnice.«

22 Te dongah Judah taengla koep bal tih, “Anih te ka hmuh moenih. Te phoeiah he hmuen kah hlang rhoek long khaw, 'Herhoek ah hlanghalha om moenih,’ a ti uh,” a ti nah.

Vrnil se je k Judu in rekel: »Ne morem je najti in tudi ljudje tega kraja so rekli, da na tem kraju ni bilo nobene pocestnice.«

23 Te dongah Judah loh, “Amah neh amah te khoem uh saeh, nueihbu la n'om uh ve. Maae ca n'thak he khaw anihte na hmuh voel pawttih he,” a ti nah.

Juda je rekel: »Naj si ona to vzame k sebi, da ne bova osramočena. Glej, poslal sem tega kozlička, ti pa je nisi našel.«

24 Tedae hla thum tluka lo vaengah Judah taengah,” Nang langa Tamarte cukhalh tih pumyoihnah neh vawn lah ko te,” a tinah tiha puen pa uh hatah Judah loh, “Anihte khuen uh lamtah hoeh,” a ti nah.

Pripetilo se je približno tri mesece kasneje, da je bilo Judu povedano, rekoč: »Tvoja snaha Tamara je igrala pocestnico in prav tako poglej, ona je z otrokom od vlačugarstva.« Juda je rekel: »Privedite jo naprej in naj bo sežgana.«

25 Anih te a mawt uh van hatah, “He rhoek he u hlang kah nim. Kai khaw tekah hlang hut la ka vawn dongah hekah kutnoek, hamnak neh conghol, ukah nim tila hmat lah saeh,” a ti nah tih a marhang taengla Tamarloh a pat.

Ko je bila privedena naprej, je poslala k svojemu tastu, rekoč: »Po moškem, čigar [last] je to, sem z otrokom.« Rekla je: »Razpoznaj, prosim te, čigav je ta pečat, okrasne vrvice in palica.«

26 Tedae Judahloh a hmat vaengah, “Ka capa Shelah te anih ka paek pawt dongah te kai lakah anih tang coeng,” a ti. Te dongah anih ming ham koep khoep voel pawh.

Juda jim je priznal in rekel: »Bolj pravična je bila kakor jaz, zato ker je nisem dal svojemu sinu Šeláju.« In ni je več ponovno spoznal.

27 Tedae ca-om tue vaengah tah a bung khuiah caphae rhoi la tarha om.

Pripetilo pa se je v času njenih porodnih muk, glej, da sta bila v njeni maternici dvojčka.

28 Te dongah camoe a om vaengah kut pakhat te han thawt dongah ca-omloh a tuuk tih, a kut dongaha lingdika cin pah tih, “Lamhma la om coeng he,” a ti.

Ko je bila v porodnih mukah se je pripetilo, da je eden iztegnil svojo roko in babica je prijela ter na njegovo roko privezala škrlatno nit, rekoč: »Ta je prvi prišel ven.«

29 Tedae a kut vik a yueh tih a mana lat ha thoeng dongah, “Namahloh a puut Metlamlae nam va,” a tinah dongah a mingte Pereza sak.

Pripetilo pa se je, ko je svojo roko potegnil nazaj, glej, je prišel ven njegov brat. Rekla je: »Kako si izbruhnil? Ta prodor bodi na tebi.« Zato je bilo njegovo ime imenovano Parec.

30 Te phoeiah a kut dongaha lingdik aka om a maya te ha pawk tih a mingte Zeraha sak.

Nato je prišel ven njegov brat, ki je imel na svoji roki škrlatno nit in njegovo ime je bilo imenovano Zerah.