Suencuek 27
1 Tedae Isaak te a patong vaengah a mik hmang tih tueng pa pawh. Te vaengah a capa a ham Esau te a khue tih, “Ka capa,” a ti nah hatah a taengah, “Kai ni he,” a ti nah.
Pripetilo se je, ko je bil Izak star in so bile njegove oči zatemnjene, tako da ni mogel videti, da je poklical najstarejšega sina Ezava ter mu rekel: »Moj sin.« Ta mu je odgovoril: »Glej, tukaj sem.«
2 Te phoeiah, “Ka patong coeng tih ka dueknah khohnin khaw ka ming moenih he.
Rekel je: »Glej, jaz sem torej star, ne poznam dneva svoje smrti.
3 Te dongah na hnopai, na liva neh na lii te lo laeh. Te phoeiah pong ah cet lamtah kai ham lampu sakah han yuep laeh.
Zdaj torej vzemi, prosim te, svoja orožja, svoj tul za puščice in svoj lok ter pojdi ven na polje in mi ujemi nekaj divjačine,
4 Te phoeiah ka ngaih vanbangla kai ham antui saii lamtah ka taengla han khuen. Ka ca saeh lamtah ka hinglu loh ka duek hlan ah nang te yoethen kan pae eh?,” a ti nah.
ter mi pripravi okusno hrano, kakor jo imam rad in mi jo prinesi, da bom lahko jedel, da te moja duša lahko blagoslovi preden umrem.«
5 Isaak loh a capa Esau taengah a thui vaengah Rebekah loh a yaak. Te dongah Esau tah pong ah maeh loh ham saa yuep la cet.
Rebeka pa je slišala, ko je Izak govoril svojemu sinu Ezavu. In Ezav je odšel na polje, da lovi za divjačino in da jo prinese.
6 Te vaengah Rebekah loh a capa Jakob te a uen tih, “Na pa loh na maya Esau te a voek coeng ne.
Rebeka pa je spregovorila svojemu sinu Jakobu, rekoč: »Glej, slišala sem tvojega očeta govoriti tvojemu bratu Ezavu, rekoč:
7 'Sakah te kai taengah han khuen lamtah kai ham antui saii laeh. Te phoeiah ka ca saeh lamtah ka duek hlan ah BOEIPA hmuh ah nang yoethen kan pae eh,’ a ti nah te ka yaak coeng he.
›Prinesi mi divjačino in pripravi mi okusno jed, da bom lahko jedel in te pred svojo smrtjo blagoslovil pred Gospodom.‹
8 Te dongah ka ca, kai loh nang kan uen bangla ka ol he ngai laeh.
Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas glede tega, kar ti zapovem.
9 Boiva taengla cet lamtah maae ca a then panit te kamah taengla han khuen laeh. Te phoeiah na pa ham a ngaih bangla antui ka saii eh.
Pojdi torej k tropu in mi od tam prinesi dva dobra kozlička od koz in pripravila ju bom [v] okusno jed za tvojega očeta, kakor jo ima rad.
10 Te phoeiah na pa taengla khuen lamtah ca saeh. Te nen te a duek hlan ah nang te yoethen m'pae saeh,” a ti nah.
Prinesel jo boš k svojemu očetu, da bo lahko jedel in da te pred svojo smrtjo lahko blagoslovi.«
11 Tedae Jakob loh a manu Rebekah taengah, “Ka maya Esau tah mulsui hlang tih kai tah sahnal hlang ni he.
Jakob pa je svoji materi Rebeki rekel: »Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek človek.
12 A pa loh kai te m'phatuem khaming, a mik ah laithae la ka om vetih kai soah rhunkhuennah thoeng koinih yoethennah moenih,” a ti nah.
Moj oče me bo morda želel potipati, jaz pa se mu bom zdel kakor slepar in bom nadse privedel prekletstvo, ne pa blagoslova.«
13 Tedae a manu loh anih taengah, “Ka capa nang sokah rhunkhuennah te kai soah tla saeh. Kai ol he duem ngai laeh. Te dongah cet lamtah kamah taengla hang khuen,” a ti nah.
Njegova mati pa mu je rekla: »Na meni bodi tvoje prekletstvo, moj sin. Samo ubogaj moj glas in pojdi in mi ju prinesi.«
14 Te dongah cet tih a loh phoeiah a manu taengla a khuen. Te vaengah a manu loh a napa kah a ngaih bangla antui a saii pah.
Odšel je, dobil in ju prinesel svoji materi in njegova mati je pripravila okusno jed, kot jo je njegov oče imel rad.
15 Te phoeiah Rebekah loh a capa a ham Esau kah himbai then te, im ah a loh tih a ca noe Jakob te a bai sak.
Rebeka je vzela čedna oblačila svojega najstarejšega sina Ezava, ki so bile z njo v hiši in jih nadela na svojega mlajšega sina Jakoba
16 Te phoeiah maae ca kah a vin te a kut neh a rhawn kah a sahnal soah a dah pah.
in na njegove roke položila kožo kozjih kozličkov in na gladkost njegovega vratu.
17 Te phoeiah antui neh buh a saii te a capa Jakob kut ah a doe.
Okusno jed in kruh, kar je pripravila, je dala v roke svojega sina Jakoba.
18 Te phoeiah a napa taengla cet tih, “A pa,” a ti nah hatah, “Kai ni he, ka ca nang he unim?” a ti nah.
Ta je prišel k svojemu očetu in rekel: »Moj oče.« On je rekel: »Tukaj sem, kdo si ti, moj sin?«
19 Tedae Jakob loh a napa taengah, “Kai he na caming Esau ni. Kai taengah nan thui bangla ka saii coeng. Thoo lamtah, ngol laeh. Ka sakah he ca lamtah na hinglu loh kai he yoethen paek saeh,” a ti nah.
Jakob je rekel svojemu očetu: »Jaz sem tvoj prvorojenec Ezav. Storil sem glede na [to], kar si mi zaukazal. Vstani, prosim te, sedi in jej od moje divjačine, da me tvoja duša lahko blagoslovi.«
20 Tedae Isaak loh a capa te, “Ka ca metlam lae hekah he koe na hmuh lah,” a ti nah. Te dongah, “Na Pathen BOEIPA loh kai ham a thoeng sak dongah ni,” a ti nah.
Izak pa je svojemu sinu rekel: »Kako to, da si to tako hitro našel, moj sin?« In on je rekel: »Ker je Gospod, tvoj Bog, to privedel k meni.«
21 Te dongah Isaak loh Jakob te, “Bet ha thoeih lamtah ka ca nang te, ka ca Esau taktak neh taktak pawt a khaw kan yam lah eh,” a ti nah.
Izak je rekel Jakobu: »Pridi bliže, prosim te, da te lahko potipam, moj sin, če si ti moj pravi sin Ezav ali nisi.«
22 Te dongah Jakob loh a napa Isaak taengla thoeih tih a phatuem vaengah, “Ol tah Jakob ol dae a kut tah Esau kut,” a ti nah.
Jakob je odšel bliže k svojemu očetu Izaku in ta ga je potipal ter rekel: »Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki.«
23 Tedae a kut te a maya Esau kut phek, mulsui la a om dongah anih te hmat pawt tih yoethen a paek.
In ni ga razpoznal, ker so bile njegove roke kosmate, kakor roke njegovega brata Ezava. Tako ga je blagoslovil.
24 Te vaengah, “Nang he ka ca Esau taktak a?” a ti nah hatah, “Kai ni ue,” a ti nah.
Rekel je: » Ali si ti moj pravi sin Ezav?« In on je rekel: »Jaz sem.«
25 Te dongah, “Kai taengla han thoeih lamtah ka ca kah sakah te ka ca eh. Ka hinglu loh nang yoethen m'pae saeh,” a ti nah. Te phoeiah a taengla a thoeih pah. Te vaengah a caak phoeiah misurtui khaw a khuen pah tih a ok.
Rekel je: »Prinesi to bliže k meni in jedel bom od divjačine svojega sina, da te moja duša lahko blagoslovi.« To je prinesel bliže k njemu in on je jedel, in prinesel mu je vina in je pil.
26 Te phoeiah a napa Isaak loh anih te, “Ka ca bet ha thoeih lamtah kai m'mok,” a ti nah.
Njegov oče Izak mu je rekel: »Pridi torej bliže in me poljubi, moj sin.«
27 Te dongah thoeih tih a mok. Te vaengah a himbai bo te a him pah tih yoethen a paek. Te phoeiah, “So lah, ka capa bo he, BOEIPA loh yoethen a paek khohmuen bo bangla om.
In on se je približal ter ga poljubil in zavohal je vonj njegovega oblačila in ga blagoslovil ter rekel: »Poglej, vonj mojega sina je vonj polja, ki ga je Gospod blagoslovil,
28 Te dongah Pathen loh nang taengah vaan lamkah buemtui khaw, diklai khuehtawn khaw, cangpai cungkuem neh misur thai khaw m'pae saeh.
zato naj ti Bog da od rose z neba, rodovitnost zemlje in obilo od žita in vina.
29 Pilnam rhoek loh nang taengah thotat uh saeh lamtah, namtu loh nang taengah bakuep khaw bakuep saeh. Na pacaboeina rhoek taengah boei la om lamtah na manu ca rhoek loh nang taengah bakop uh saeh. Nang thae aka phoei thil tah thaephoei thil saeh. Nang yoethen aka pae te yoethen pae saeh,” a ti nah.
Naj ti ljudstva služijo in se ti narodi priklanjajo. Bodi gospodar nad svojimi brati in naj se sinovi tvoje matere priklanjajo pred teboj. Preklet bodi, kdorkoli te preklinja in blagoslovljen bodi, kdor te blagoslavlja.«
30 Tedae Isaak loh Jakob yoethen a paek te a khah van neh Jakob tah a napa Isaak mikhmuh lamloh nong tih vawl cet. Te phoeiah a maya Esau te a sakah nah lamkah tloep pai.
Pripetilo se je, takoj ko je Izak končal z blagoslavljanjem Jakoba in je Jakob komaj odšel izpred prisotnosti svojega očeta Izaka, da je iz svojega lova vstopil njegov brat Ezav.
31 Anih long khaw antui a saii van tih a napa taengla a khuen. Te phoeiah a napa te, “A pa thoo lamtah na capa kah sakah he ca laeh. Na hinglu loh kai yoethen m'pae saeh,” a ti nah.
Tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel k svojemu očetu in svojemu očetu rekel: »Naj moj oče vstane in jé od divjačine svojega sina, da me bo tvoja duša lahko blagoslovila.«
32 Tedae anih te a napa Isaak loh, “Nang ulae?” a ti nah hatah, “Kai, na capa na caming Esau ni,” a ti nah.
Njegov oče Izak pa mu je rekel: »Kdo si ti?« In on mu je rekel: »Jaz sem tvoj sin, tvoj prvorojenec Ezav.«
33 Te dongah Isaak tah thuennah neh a nah la mat lakueng tih, “Saa a yuep phoeiah kai taengla aka khuen te ulae? Na lo hlan ah boeih ka caak tih anih te yoethen ka paek dongah a yoethen ngawn coeng,” a ti nah.
Izak je silno zatrepetal ter rekel: »Kdo? Kje je tisti, ki je vzel divjačino in mi jo prinesel in sem jedel od vsega, preden si ti prišel in sem ga blagoslovil. Da, in ostal bo blagoslovljen.«
34 Esau loh a napa kah olka te a yaak tih a len la pangngawlnah neh hluthlut mat pang. A napa taengah, “A pa, kai khaw yoethen m'pae,” a ti nah.
Ko je Ezav slišal besede svojega očeta, je zajokal z velikim in silno grenkim jokom ter svojemu očetu rekel: »Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče.«
35 Tedae, “Na mana te thailatnah neh halo tih nang kah yoethennah a loh coeng,” a ti nah.
Ta pa je rekel: »Tvoj brat je prišel s premetenostjo in odvzel tvoj blagoslov.«
36 Te dongah Esau loh, “A ming khaw Jakob la a khue pai. Te dongah ni a. pabae la kai n'rhim tih kai kah caminghamsum te a loh. Te phoeiah kai kah yoethennah a loh coeng he,” a ti. Te phoeiah, “Kai ham tah yoethennah na paih pawt nim?,” a ti nah.
Rekel je: »Ali ni pravilno imenovan Jakob? Kajti dvakrat me je izpodrinil. Odvzel je mojo pravico prvorojenstva, in glej, sedaj je odvzel moj blagoslov.« In rekel je: »Ali zame nisi prihranil blagoslova?«
37 Tedae Isaak loh Esau te a doo tih, “Anih te nang soah boei la ka khueh coeng ne. Te dongah a pacaboeina boeih te a taengah sal la ka paek. Te phoeiah cangpai neh misur thai khaw anih ka pang sak coeng. Te dongah ka ca nang ham balae ka saii bal eh?,” a ti nah.
Izak pa je odgovoril in Ezavu rekel: »Glej, naredil sem ga za tvojega gospodarja in vse njegove brate sem mu dal za služabnike, in z žitom in vinom sem ga oskrbel; kaj pa naj sedaj storim tebi, moj sin?«
38 Tedae Esau loh a napa taengah, “a pa na taengkah yoethennah te pakhat khaw ta? Kai khaw yoethen m'pae van saw a pa,” a ti nah. Te vaengah Esau loh a ol te a huel tih rhap.
Ezav je svojemu očetu rekel: »Imaš samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče.« Ezav je povzdignil svoj glas in zajokal.
39 Te dongah a napa Isaak loh anih te a doo tih, “Diklai kah khuehtawn neh vaan dong sosang lamkah buemtui loh namah tolrhum ah om bitni ne.
Njegov oče Izak je odgovoril in rekel: »Glej tvoje bivališče bo rodovitnost zemlje in od rose z neba od zgoraj.
40 Na cunghang neh na hing vetih na mana taengah na thotat ni. Tedae na van van neh na rhawn dongkah a hnamkun te na bawt bitni,” a ti nah.
S svojim mečem boš živel in svojemu bratu boš služil. In zgodilo se bo, ko boš imel gospostvo, da boš njegov jarem zlomil s svojega vratu.«
41 Tedae a napa kah yoethennah te anih te yoethen a paek dongah Esau loh Jakob taengah a konaeh. Te dongah Esau loh a lungbuei khuiah,” A pa kah nguekcoinah tue yoei, ka mana Jakob te ka ngawn ni,” a ti.
In Ezav je sovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je njegov oče blagoslovil. Ezav je v svojem srcu rekel: »Dnevi žalovanja za mojim očetom se bližajo, potem bom svojega brata Jakoba ubil.«
42 Tedae a capa a ham Esau kah olka te Rebekah taengah a puen pah. Te dongah a capa a noe Jakob te a tah tih a khue sak. Te phoeiah amah taengah, “Na maya Esau loh nang ngawn daengah ni. nang ham dam a ti eh ne.
Te besede Ezava, njenega najstarejšega sina, pa so bile povedane Rebeki in poslala je in poklicala svojega mlajšega sina Jakoba ter mu rekla: »Glej, tvoj brat Ezav, kar se tebe tiče, samega sebe tolaži, nameravajoč te ubiti.
43 Te dongah ka ca, kai ol he ngai laeh. Thoo lamtah Haran ah ka nganpa Laban taengla namah yong laeh.
Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas in vstani, zbeži k mojemu bratu Labánu v Harán
44 Na maya kah kosi a mael hil hnin at khaw anih taengla khosa mai.
in ostani z njim nekaj dni, dokler se ne odvrne razjarjenost tvojega brata.
45 Na maya loh nang taengkah thintoek te mael tih anih taengah na saii te a hnilh phoeiah kan tah vetih te lamkah nang kan loh bitni. Balae tih nangmih rhoi khaw hnin at ah kan hlong eh?” a ti nah.
Dokler se jeza tvojega brata ne odvrne od tebe in pozabi to, kar si mu storil. Potem bom poslala in te dobila od tam. Zakaj bi bila prikrajšana tudi za vaju oba v enem dnevu?«
46 Te dongah Rebekah loh Isaak taengah, “Kheth nu mikhmuh ah ka hingnah loh a mueipuel. Amih Kheth nu bang tolrhum kah huta te Jakob loh a yuu la lo koinih kai kah hingnah he metlam a om eh?,” a ti nah.
Rebeka pa je Izaku rekla: »Naveličana sem svojega življenja zaradi Hetovih hčera. Če Jakob vzame ženo izmed Hetovih hčera, takšni kakor sta ti, ki sta izmed hčera dežele, kakšno dobro mi bo storilo moje življenje?«
