Suencuek 21
1 BOEIPAloh a ti bangla Sarah tea hip tiha thui bangla Sarah ham BOEIPAloh a saii.
Gospod je obiskal Saro, kakor je rekel in Gospod je Sari storil, kakor je govoril.
2 Pathen loh aniha uen bangla Sarahte vawn tih khoning vaengah tah a patong soi ah Abraham ham capaa cun pah.
Kajti Sara je spočela in Abrahamu rodila sina v njegovi visoki starosti, ob določenem času, o katerem mu je govoril Bog.
3 Te phoeiah anih ham Sarahloh a sak pah amah ca sak, a capa ming te Abraham loh Isaak sui.
Abraham je ime svojega sina, ki se mu je rodil, ki mu ga je rodila Sara, imenoval Izak.
4 Pathen kah a uen vanbangla Abraham loh a capa Isaak te hnin rhet a lo ca vaengah yahhmui a rhet pah.
Abraham je obrezal svojega sina Izaka, ko je bil star osem dni, kakor mu je zapovedal Bog.
5 Te dongah Abraham kum ya a lo ca vaengah a capa Isaak te amah taengaha cun.
Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak.
6 Tedae Sarah loh, “Pathen loh kai taengah nueihcil han saii he aka ya boeih loh kai taengah nuei van ni,” a ti.
Sara je rekla: »Bog me je pripravil, da se smejem, tako da se bodo vsi, ki slišijo, smejali z menoj.«
7 Te phoeiah, “Sarah loh camoea khut ni tila Abraham taengah unim aka thuitih a patong daengah capa ka cun he,” a ti.
Rekla je: »Kdo bi rekel Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? Kajti rodila sem mu sina v njegovi visoki starosti.«
8 Camoe te khaw puel tih suk a kan coeng dongah Abraham loh Isaak kah sukkan khohnin ah buhkoknah muepa saii.
Otrok je rasel in bil odstavljen in Abraham je tega istega dne, ko je bil Izak odstavljen, priredil veliko praznovanje.
9 Tedae Abraham ham Egypt nu Hagarloh a cuna capaloh a nueih thil te Sarahloh a hmuh.
In Sara je videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, posmehovati se.
10 Te dongah Abraham taengah, “Salnu kah capa he ka capa Isaak taengah rho a pang thai pawt dongah salnu neh a capa te haek laeh,” a ti nah.
Zato je rekla Abrahamu: »Spôdi to sužnjo in njenega sina, kajti sin te sužnje ne bo dedič z mojim sinom Izakom.«
11 Tedae a capa kongmai dongah olka he, Abraham mik ah bahoeng lolh.
Stvar zaradi njegovega sina pa je bila v Abrahamovih očeh zelo boleča.
12 Tedae Pathen loh Abraham taengah, “Camoe ham neh na salnu hamte na mik dongah lolh sak boeh. Isaak rhang neh nang ham tiingan thuep hamcoeng dongah Sarah loh nang taengaha thui bangla, anih ol boeih hnatangnah.
Bog je Abrahamu rekel: »Naj to ne bo boleče v tvojem pogledu zaradi dečka in zaradi tvoje sužnje. V vsem tem, kar ti je Sara rekla, prisluhni njenemu glasu, kajti po Izaku se bo imenovalo tvoje potomstvo.
13 Tedae salnu capa te khaw na tiingan coeng dongah anihte namtom la ka khueh ni,” a ti nah.
In tudi iz sina sužnje bom naredil narod, ker je tvoje seme.«
14 Te dongah Abraham loh mincang ah thoo tih buh neh tuitang tui te a loh. Te phoeiah Hagara paektih a laengpang aha vah. Te phoeiah camoe neha tueih tiha caeh vaengah Beersheba khosoek ahkhoa hmang.
Abraham je vstal zgodaj zjutraj, vzel kruh in meh vode, dal to Hagári, namestil to na njeno ramo in otroka in jo poslal proč in odpravila se je in tavala po beeršébski divjini.
15 Tedae tuitang khuikah tui tea khawk vaengah camoe te tangpuem pakhat hmuiah sut a voeih.
Voda v mehu je bila porabljena in otroka je odvrgla pod enega izmed grmov.
16 Camoe kah dueknah te ka hmuh boel mai eh a ti dongah Cet tih li thikat kah tluka lakhla la amah te ngol. Tedaea yoei la koep ngol tih a ola huel doeah rhap.
Odšla je in se mu usedla nasproti, dobro pot proč, kakor bi bil streljaj loka, kajti rekla je: »Naj ne vidim otrokove smrti.« In sedela je nasproti njemu in povzdignila svoj glas ter zajokala.
17 Te vaengah Pathen loh camoe kah a rhah ol tea yaak. Te dongah Pathen kah puencawn loh Hagar te vaan lamkaha khue tih, “Hagar, nang taengkahte balae? Ke lamkah camoe ol te Pathenloh a yaak coeng dongah rhih boeh.
Bog je slišal dečkov glas in Božji angel je bil poklican iz nebes k Hagári ter ji rekel: »Kaj te pesti, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal dečkov glas, kjer je.
18 Thoo, camoe te poeh lamtah anih te namah kut neh talong lah. Anih pilnu la ka khueh ni,” a ti nah.
Vstani, dvigni svojega dečka in ga drži v svoji roki, kajti naredil ga bom [v] velik narod.«
19 Te vaengah Pathen loh a mika tueng sak tih tuito tuia hmuh. Te dongah cet tih tuitang dongah tuia than phoeiah camoe tea tul.
Bog je odprl njene oči in zagledala je vodni izvir in odšla je in meh napolnila z vodo ter dečku dala piti.
20 Tedae camoe taengah Pathena om dongah pantai tih khosoek ahkhoa sak hatah liva aka kap la coeng.
Bog je bil z dečkom in ta je rasel, prebival v divjini in postal lokostrelec.
21 Te phoeiah Paran khosoek ahkhoa sak vaengah a yuute a manu loh Egypt kho lamkaha loh pah.
Prebival je v Paránski divjini in njegova mati mu je vzela ženo iz egiptovske dežele.
22 Te vaengkah tue ah aka om olka te tah Abimelek neh amah kah caempuei mangpa Phikhol loh Abraham te, “Nang kah na saii boeih dongah nang taengah Pathen om taktak.
Ob tistem času se je pripetilo, da sta Abiméleh in Pihól, vrhovni poveljnik njegove vojske, govorila Abrahamu, rekoč: »Bog je s teboj v vsem, kar počneš.
23 Te dongahna bakuep nah khohmuen ah nang ham sitlohnah ka saii vanbangla kai taengahna saii van tih, kamah neh ka ca taengah, ka cadil taengah khaw rhilat pawt ham Pathen hmaiah kai hamla toemngam laeh,” a ti nah.
Zdaj mi torej tukaj pri Bogu prisezi, da z menoj ne boš ravnal napačno niti z mojim sinom niti s sinovi mojih sinov, temveč glede na prijaznost, ki sem jo storil tebi, boš ti storil meni in deželi, v kateri se mudiš.«
24 Te dongah Abraham loh, “Kamah loh ka toemngam coeng,” a ti.
Abraham je rekel: »Prisegel bom.«
25 Tedae Abimelek kah sal rhoek loh tuito tuia rhawth pa kongmai dongah Abimelek te Abrahamloh a tluung.
Abraham pa je grajal Abiméleha zaradi vodnega izvira, ki so ga Abimélehovi služabniki nasilno odvzeli.
26 Tedae Abimelek loh, “Hekah dumlai he uloh a saii khaw ka ming pawt tih nang long khaw kai taengahna puen pawt dongah kai khaw tihnin due ka yaak moenih,” a ti nah.
Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je storil to stvar, niti mi ti nisi povedal, niti do danes nisem slišal o tem.«
27 Te dongah Abraham loh boiva neh saelhunga khuen tih Abimelek tea paek phoeiah amamih rhoi kah moia boh rhoi.
Abraham je vzel ovce in vole ter jih dal Abimélehu in oba sta sklenila zavezo.
28 Te phoeiah Abraham loh boiva khuikah tumanu pumrhih tea pai sak.
Abraham je sedem jagnjic iz tropa postavil posebej.
29 Te dongah Abimelek loh Abraham te, “Hekah tumanu pumrhih he metlae amamih bueng na hoep,” a ti nah.
Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih postavil posebej?«
30 Tedae Abraham loh, “Ka kut lamkah tumanu pumrhih hena doe coeng atah tahae kah tuito ka too dongah kai ham laipai la rhepna om ni,” a ti nah.
Rekel je: »Kajti teh sedem jagnjic boš vzel iz moje roke, da mi bodo lahko priča, da sem jaz izkopal ta vodnjak.«
31 Tekah hmuente amih rhoiloh a toemngam rhoi dongah Beersheba tilaa sui.
Zato je ta kraj imenoval Beeršéba, ker sta tam oba prisegla.
32 Te dongah Beersheba ah moia boh uh phoeiah Abimelek neh amah kah caempuei mangpa Phikhol khaw thoo uh tih Philisti kho la voei uh.
Tako sta sklenila zavezo pri Beeršébi. Potem je Abiméleh vstal in Pihól, vrhovni poveljnik njegove vojske in vrnila sta se v deželo Filistejcev.
33 Beersheba ah kolanhlaenga phung tih kumhal Pathen BOEIPA ming te pahoia khue.
Abraham je v Beeršébi zasadil nasad ter tam klical ime Gospoda, večnega Boga.
34 Te dongah Abraham he Philisti kho ah kuma yet bakuep.
In Abraham je mnogo dni začasno prebival v filistejski deželi.
