< Sunglatnah 4 >
1 Tedae Mosesloh a doo tih, “Kai he n'tangnah uh pawt koinih kai ol he hnatun pawt vetih, 'Nang taengah BOEIPAa phoe moenih,’ a ti uh ni,” a ti nah.
Mojzes je odgovoril in rekel: »Toda, glej, ne bodo mi verjeli niti prisluhnili mojemu glasu, kajti rekli bodo: › Gospod se ti ni prikazal.‹«
2 Te dongah amah te BOEIPA loh, “Na kut dongkah te balae?” a tinah hatah, “Conghol,” a ti nah.
Gospod mu je rekel: »Kaj je to v tvoji roki?« Rekel je: »Palica.«
3 Te phoeiah, “Tete diklai la voei lah,” a tinah tih diklai laa voeih. Te vaengah rhul laa poeh pah dongah Moses khaw a taeng lamloh rhaelrham.
Rekel je: »Vrzi jo na tla.« Vrgel jo je na tla in ta je postala kača in Mojzes je pobegnil pred njo.
4 Tedae BOEIPA loh Moses te, “Na kut yueng lamtah a mai ah tu,” a ti nah. A kuta yueng tangloeng tiha tuuk vaengah tah a kut dongah conghol la poeh.
Gospod je rekel Mojzesu: »Iztegni svojo roko in jo primi za rep.« Iztegnil je svojo roko in jo ujel in v njegovi roki je postala palica.
5 Te dongah a napa rhoek kah Pathen BOEIPA, Abraham Pathen, Isaak Pathen, Jakob Pathen tah nang taengah phoe tilaa tangnah uh bitni.
»Da bodo oni lahko verjeli, da se ti je prikazal Gospod, Bog njihovih očetov, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.«
6 Te phoeiah BOEIPA loh anih te, “Na kutte na rhang ah puei bal dae,” a ti nah. A kutte a rhang aha puei tangloeng tiha yueh vaengah tah a kutte vuelsong banglaa pahuk pah.
Gospod mu je nadalje rekel: »Sedaj daj svojo roko v svoje naročje.« Svojo roko je položil v svoje naročje, ko pa jo je izvlekel, glej, je bila njegova roka gobava kakor sneg.
7 Te phoeiah, “Na kutte na rhang ah koep puei lah,” a ti nah. A kutte a rhang aha puei tangloeng tih a rhang lamloha yueh vaengah tah a saa thim la tarhaa om pah.
Rekel je: »Svojo roko ponovno daj v svoje naročje.« In ponovno je svojo roko položil v svoje naročje in izvlekel jo je iz svojega naročja in glej, ponovno je bila spremenjena kakor drugo njegovo meso.
8 Nang te n'tangnah uh pawt akhaw ana om ngawn saeh. Lamhma kah miknoek ol tea yaak pawt ataha pabae kah miknoek ol te tangnah uh saeh.
»Zgodilo se bo, če ti ne bodo verjeli niti prisluhnili glasu prvega znamenja, da bodo verjeli glasu zadnjega znamenja.
9 Tedae miknoek rhoi dongkah he khaw tangnah uh pawt tih na ol tea yaak uh pawt akhaw ana om saeh. Sokko lamkah tuite lo lamtah laiphueite bueih pah. Sokko lamkahna loh tui te poehlip vetih laikoeng dongah thii la poeh ni,” a ti nah.
Zgodilo se bo, če ne bodo verjeli tudi tema dvema znamenjema niti prisluhnili tvojemu glasu, da boš iz reke zajel vodo in jo izlil na suho zemljo in voda, ki jo zajameš iz reke, bo na suhih tleh postala kri.«
10 Te vaengah Moses loh BOEIPA te, “Aw ka Boeipa, hlaem ah khaw, hlaemvai ah khaw na sal taengah na thui vaeng lamlong mah kai he olka dongah ka hlang voel moenih. Te dongah ka ka tonga tih ka ol khol,” a ti nah.
Mojzes je Gospodu rekel: »Oh moj Gospod, jaz nisem zgovoren, niti poprej niti odkar si spregovoril svojemu služabniku, temveč sem počasen za govorjenje in počasnega jezika.«
11 Tedae BOEIPA loh amah te, “Hlang ham ka aka khueh pah te unim? Olmueh neh hnapang, miktueng neh mikdael aka khuehte unim? BOEIPA kamah moenih a?
Gospod mu je rekel: »Kdo je naredil človekova usta? Ali kdo naredi nemega ali gluhega ali da vidi ali slepega? Ali ne jaz, Gospod?
12 Te dongah cet laeh lamtah nang kah hmuilai dongah kamah ka om vetih na thui ham te kan thuinuet bitni,” a ti nah.
Sedaj torej pojdi in jaz bom s tvojimi usti in te učil kaj boš govoril.«
13 Tedae, “Aw ka Boeipa, na tueih akhaw kuttoem mah tueih laeh,” a ti nah.
Rekel je: »Oh moj Gospod, pošlji, prosim te, po roki tistega, ki ga ti hočeš poslati.«
14 Te vaengah BOEIPA kah thintoekte Moses taengah sai tih, “Na manuca Aronte Levi moenih a? Ka ming ta, thui hamkoi te anihloh a thui ta. Te dongah anih khaw nang doe ham ha lo coeng. Te vaengah nang m'hmuh vetih a lungbuei aha kohoe bitni.
Gospodova jeza je bila vžgana zoper Mojzesa in rekel je: » Mar ni Lévijevec Aron tvoj brat? Vem, da lahko dobro govori. In tudi, glej, prihaja, da te sreča in ko te zagleda, bo v svojem srcu vesel.
15 Anih te voek tangloeng lamtah olka he a hmuilai ah khueh pah. Kai he nang kah hmuilai dongah khaw anih kah hmuilai dongah khaw ka om vetihna saii hamte nang kan thuinuet bitni.
Ti mu boš govoril in v njegova usta polagal besede in jaz bom s tvojimi usti in z njegovimi usti in vaju učil, kaj bosta storila.
16 Te phoeiah anihte pilnam taengah nang yueng la cal saeh lamtah nang kah hmuilai la om rhoe om saeh. Nang ngawn tah anih taengah Pathen banglana om ni.
On bo tvoj govornik ljudstvu in on bo, celó on bo tebi namesto ust in ti boš njemu namesto Boga.
17 Tedae he conghol he na kut dongah pom lamtah te nen te miknoek saii,” a ti nah.
In v svojo roko boš vzel to palico, s katero boš delal znamenja.«
18 Te daengah Moseste cet tih a masae Jether taengla mael. Te phoeiah a masae taengah, “Ka cet pawn saeh lamtah Egypt kah ka manucarhoek taengah ka mael mai eh. Amih kah hingnah khaw ka hmuh pueng khaming,” a ti nah. Te vaengah Jethro loh Moses te, “Sading la cet ne,” a ti nah.
Mojzes je odšel, se vrnil k svojemu tastu Jitru in mu rekel: »Pusti me iti, prosim te in se vrniti k mojim bratom, ki so v Egiptu in videti ali so še živi.« Jitro je Mojzesu rekel: »Pojdi v miru.«
19 Te vaengah BOEIPA loh Midian kah Moses te, “Cet lamtah Egypt la mael laeh, nang kah hinglu aka mae hlang khaw boeih duek uh coeng,” a ti nah.
Gospod je v Midjánu rekel Mojzesu: »Pojdi, vrni se v Egipt, kajti vsi ljudje, ki so ti stregli po življenju, so mrtvi.«
20 Te dongah Moses loh a yuu neh a carhoek tea loh tih laak dongaha ngol sak. Tedae Egypt kho laa mael vaengah Moses loh Pathen kah conghol ni a kut dongaha pom.
Mojzes je vzel svojo ženo in svoja sinova in jih posadil na osla in se vrnil v egiptovsko deželo in Mojzes je v svojo roko vzel Božjo palico.
21 Te vaengah BOEIPA loh Moses te, “Na caeh vaengah Egypt la mael. Na kut dongah kopoekrhai cungkuem kam paek te tueng. Tete Pharaoh mikhmuh ah saii pah. Tedae kai loh a lungbuei ka moem vetih pilnam te hlah mahpawh.
Gospod je rekel Mojzesu: »Ko greš, da se vrneš v Egipt, glej, da boš pred faraonom storil vse te čudeže, ki sem jih položil v tvojo roko, toda jaz bom zakrknil njegovo srce, da ljudstvu ne bo dovolil oditi.
22 Tedae Pharaoh te thui pah. BOEIPA loh he ni a thui. Israel tah ka capa neh ka caming ni.
Faraonu boš rekel: ›Tako govori Gospod, Izrael je moj sin, celo moj prvorojenec‹
23 Te dongah namah taengah khaw ka thui coeng. Ka ca te tueih lamtah kai ham thothueng saeh. Tedae anih hlah hamna aal atah kai loh na capa khuikah na caming te ka ngawn ne,” a ti.
in jaz ti pravim: ›dovoli mojemu sinu oditi, da mi bo lahko služil. Če pa mu boš odklonil oditi, glej, bom ubil tvojega sina, celó tvojega prvorojenca.‹«
24 Longpuei kah rhaehim aha om vaengah anihte BOEIPA neh hum uh tih ngawn la cai.
Pripetilo se je po poti v gostišče, da ga je srečal Gospod in si prizadeval, da ga ubije.
25 Te vaengah Zipporah loh hmailunga loh tih a capa kah hmuicue tea hlueng pah. Te phoeiah a kho aha net tih, “Nang tah kai ham thii dongkah yulokung ni,” a ti nah.
Tedaj je Cipóra vzela oster kamen in odrezala prednjo kožico svojega sina in jo vrgla k njegovim stopalom ter rekla: »Zagotovo si mi krvav soprog.«
26 Te daengah BOEIPA te Moses taeng lamloh nong. Te vaengah hmuicuerhetnah te ni thii dongkah yulokunglaa thui.
Tako ga je pustil oditi. Potem je rekla: »Krvav soprog si zaradi obreze.«
27 Te phoeiah BOEIPA loh Aron taengah, “Khosoek la cet lamtah Moseste doe laeh,” a ti nah. A caeh tangloeng vaengah tah amah neh Pathen kah tlang ah hum uh tiha mok.
Gospod je rekel Aronu: »Pojdi v divjino, da srečaš Mojzesa.« Ta je odšel in ga srečal na gori Boga ter ga poljubil.
28 Te phoeiah Moses loh amah tueih tih miknoek cungkuem neh amaha uen bangla BOEIPA ol boeih boeih te Aaron hma te a thui pah.
Mojzes je povedal Aronu vse besede Gospoda, ki ga je poslal in vsa znamenja, ki mu jih je zapovedal.
29 Moses neh Aaronte cet tih Israel caa ham boeih tea coi rhoi.
Mojzes in Aron sta odšla ter zbrala skupaj vse starešine Izraelovih otrok
30 Te phoeiah BOEIPA loh Moses taengkaha thui ol boeih te Aaronloh a thui pah tih pilnam mikhmuh ah miknoek khaw a tueng sak.
in Aron je govoril vse besede, ki jih je Gospod govoril Mojzesu in v očeh ljudstva storil znamenja.
31 Pilnamloh a tangnah vaengah tah BOEIPA loh Israel caa hip tih, amih kah phacipphabaema hmuh pah te khaw a yaak uh dongah buluk uh tiha bawk uh.
Ljudje so verovali in ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove otroke in da je pogledal na njihovo stisko, potem so sklonili svoje glave in oboževali.