< Olrhaepnah 29 >
1 Te hae kahhe Moab kho ah Israel carhoek neh moi a boh vaengah tahae kah olka he BOEIPAloh Moses a uentih Horeb ah khaw amih taengah moi a boh thil bal.
To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu, da jo z Izraelovimi otroki sklene v moábski deželi, poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu.
2 Te vaengah Israel pum te Mosesloha hueh tih, “BOEIPAloh na mikhmuh ah Egypt kho kah Pharaoh neh a salrhoek boeih, a diklai boeih a saii te boeihna hmuhuh.
Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim rekel: »Videli ste vse, kar je Gospod storil pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi,
3 Noemcainah a len len neh kopoekrhai a len len te na mikloh miknoek la a hmuhcoeng.
velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja in tiste velike čudeže.
4 Tedae ming thai ham lungbuei, hmuh thainah ham mik, yaak thainah hamnah hna khaw tihnin duela BOEIPAloh nangmih m'pae pawt nim?
Vendar vam Gospod do tega dne ni dal srca, da zaznate, oči, da vidite in ušesa, da slišite.
5 Nangmih te khosoek ah kum likip kam mawttih na pum dongkah na himbailoh hmawn pawh. Na kho dongkah na khokhom khaw hmawn pawh.
Jaz sem vas štirideset let vodil po divjini. Vaša oblačila se na vas niso postarala in tvoj čevelj na tvojem stopalu se ni postaral.
6 Buhna cauh pawt tih misurtui neh yuna okuh pawt daengah kai he BOEIPA na Pathen la nan minguh.
Niste jedli kruha niti pili vina ali močne pijače, da bi lahko spoznali, da jaz sem Gospod, vaš Bog.
7 Hekah hmuenna phauh vaengah caemtloek neh mamih doe hamla Heshbon manghai Sihon neh Bashan manghai Oga ha pawk tih amih rhoi te n'tloekuh.
In ko ste prišli na ta kraj, sta Sihón, kralj v Hešbónu in bašánski kralj Og, prišla ven zoper nas v bitko in mi smo ju udarili.
8 Amih khohmuen te n'lohuh tih Reuben koca, Gad koca neh Manasseh koca hlangvang taengah rho la m'paekuh.
Zavzeli smo njuno deželo in jo izročili v dediščino Rubenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu.
9 Te dongah paipi ol he ngaithuenuh lamtah vaiuh. Te daengah ni na saii boeih tena cangbam uh thai eh.
Varujte torej besede te zaveze in jih izvršujte, da boste lahko uspevali v vsem svojem delu.
10 Tihninah nangmih na Pathen BOEIPA mikhmuh kahaka pai nangmih boeih khaw, na boeilu rhoek khaw, namah koca rhoek khaw, nangmih a hamcarhoek neh Israel hlang khaw,
Vsi izmed vas ta dan stojite pred Gospodom, vašim Bogom: vaši poveljniki vaših rodov, vaše starešine in vaši častniki, z vsemi Izraelovimi možmi,
11 na yuu na ca neh na rhaehhmuen khuiah na thingaka toptih na tuiaka than yinlai khaw,
vaši malčki, vaše žene in tvoj tujec, ki je v tvojem taboru, od sekalca tvojega lesa, do prinašalca tvoje vode,
12 BOEIPA na Pathen kah paipi neh tihninah BOEIPA na Pathenloh nang taengah a saii a olcaeng khuila kun puei laeh.
da bi vstopil v zavezo z Gospodom, svojim Bogom in v njegovo prisego, ki jo je Gospod, tvoj Bog, ta dan sklenil s teboj,
13 Tihninah nang te amah kah pilnam la pai sak vetih namah taeng neh na parhoek Abraham, Isaak, Jakob taengkah a toemngam tih a thui vanbangla na Pathen la ha om ni.
da bi te ta dan lahko osnoval za svoje ljudstvo in da bi ti bil on lahko Bog, kakor ti je rekel in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.
14 Tahae kah paipi neh olcaeng he namah neh namah loh na saii pawttih kamah long ni ka saii.
Niti te zaveze in te prisege ne sklepam samo s teboj,
15 Tihnin kah BOEIPA Pathen mikhmuh kahaka pai mamih taengahaka om neh tihnin kah mamih taengah aka om pawtrhoek taengah khaw a saii.
temveč s tistim, ki ta dan stoji tukaj z nami pred Gospodom, svojim Bogom in tudi s tistim, ki ga ta dan ni tukaj z nami
16 Egypt kho ah metla ng'om tih namtom lakli ahna caehuhvaengah metlana caeh uh khaw namamih lohna minguh.
(kajti veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo prišli skozi narode, mimo katerih ste šli
17 Amih taengkah a sarhingkoi la thingngo, lungto, sui neh ngun mueirhol tena hmuhuh.
in ste videli njihove ogabnosti in njihove malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi)
18 Mamih kah Pathen BOEIPA taeng lamloh a thinkoaka maelhtih namtom pathen taengah thothueng hamlaaka cet huta, tongpa khaw, huiko neh, pilnam koca he tihnin kah nangmih khuiah om ve. Anrhat neh pantong yungaka pungtailoh nangmih taengah om ve.
da ne bi bilo med vami moža ali ženske ali družine ali rodu, katerega srce se ta dan obrača od Gospoda, našega Boga, da gre in služi bogovom teh narodov, da ne bi bilo med vami korenine, ki obrodi žolč in pelin
19 Te dongah tahae kah thaephoei ol a yaak vaengah a thinko khuiah yoethen pae uh vetih, “Ka lungbuei thinthahnah ah ka pongpa daengahni khosul tuihalh neh ka khoengvoep vetih kai ham ngaimongnah a om eh?,” ti ve.
in zgodi se, ko sliši besede tega prekletstva, da se blagoslovi v svojem srcu, rekoč: ›Imel bom mir, čeprav hodim v zamisli svojega srca, da žeji dodajam pijanost.‹
20 BOEIPAloh anih te khodawkngai ham a ngaih moenih. BOEIPA kah thintoek neh amah hlang taengkah a thatlainah tah khuu yoeyah ni. Te dongah he cabu dongkah a daek thaephoeinah boeih he anih soah kol ni. Te vaengah BOEIPAloh anih ming te vaan hmui lamloh a phae ni.
Gospod mu ne bo prizanesel, temveč se bosta potem Gospodova jeza in njegova ljubosumnost kadili zoper tega človeka in vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi, bodo legla nanj in Gospod bo njegovo ime izbrisal izpod neba.
21 Te dongah tahae kah olkhueng cabu khuiah a daek thaephoeinah paipi cungkuem van bangla Israel koca boeih khui kah khaw BOEIPAloh yoethaenah la a boe ni.
Gospod ga bo izmed vseh Izraelovih rodov oddvojil v zlo, glede na vsa prekletstva zaveze, ki so zapisana v tej knjigi postave,
22 Te vaengah nangmih hnuk lamkahaka thoo na carhoek, lamhnuk kah cadilcahma neh kho hla lamkahaka pai kholong long khaw thui saeh. He khohmuen kah hmasoe neh BOEIPAloh anih soah a tloh sak a tlohtat te hmu uh saeh.
tako da bodo rekli prihajajočemu rodu tvojih otrok, ki bodo vstali za vami in tujcu, ki bo prišel iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, ki jih je Gospod položil nanjo
23 Kat neh lungkaeh khohmuen ungkhang boeih he tawnuh pawt vetih baelhingloh pakhat khaw a daih mueh la poe mahpawh. Sodom neh Gomorrah imrhong bangla Admah neh Zeboiim khaw BOEIPAloh amah kah kosi thintoek neh a palet ni.
in da je njegova celotna dežela žveplo, sol in gorenje, da ta ni posejana niti ne vzbrsti niti nobena trava ne raste na njej, kakor razdejanje Sódome, Gomóre, Adme in Cebojíma, ki jih je Gospod uničil v svoji jezi in v svojem besu.
24 Te vaengah namtom rhoek loh balae tih khohmuen he BOEIPAloh thintoek thinling neh boeih a saii aih,” a ti uh ni.
Celo vsi narodi bodo rekli: ›Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? Kaj pomeni gorenje te velike jeze?‹
25 Tedae, “Egypt kho lamkah amih hang khuen vaengah a napa rhoek kah BOEIPA Pathenloh amih neh a saii paipi te a hnoouh dongahni te,” a ti uh ni.
Potem bodo možje rekli: ›Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je z njimi sklenil, ko jih je privedel ven iz egiptovske dežele,
26 Cetuh tih pathen tloe taengah tho a thuenguh dongah amih taengah bakopuh. Te pathen rhoek loh amihte minguh pawt tih amih ham boe a soep moenih.
kajti šli so in služili drugim bogovom in jih oboževali, bogovom, ki jih niso poznali in ki jim jih on ni dal
27 Te dongah cabu dongkah a daek rhunkhuennah boeih he khuen thil ham BOEIPA kah thintoek tah khohmuen taengah saicoeng.
in Gospodova jeza je bila vžgana zoper to deželo, da nadnjo privede vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi.
28 BOEIPAloh amihte khohmuen khui lamkah thintoek kosi thinhul bat la a phuk vetih kho tloe ah tihnin kah bangla a voeih ni.
Gospod jih je v jezi izkoreninil iz njihove dežele, v besu, v velikem ogorčenju in jih vrgel v drugo deželo, kakor je to ta dan.‹
29 Mamih kah Pathen BOEIPA taengah thuh cakhaw kumhal duela vai ham olkhueng ol boeih he mamih taeng neh mamih kah n'ca rhoek taengah ha phoecoeng.
Skrivne stvari pripadajo Gospodu, našemu Bogu, toda tiste stvari, ki so razodete, pripadajo nam in našim otrokom na veke, da lahko storimo vse besede te postave.