2 Samuel 2
1 He hnukah khaw David loh BOEIPA tea dawt tih, “Judah khopuei pakhat la ka cet aya?” a tinah. Te vaengah anih te BOEIPA loh, “Cet saw,” a tinah. Te dongah David loh, “Melam ka caeh eh?,” a tinah. Te vaengah, “Hebron la,” a tinah.
Pripetilo se je po tem, da je David poizvedel od Gospoda, rekoč: »Ali naj grem gor v katerokoli izmed Judovih mest?« Gospod mu je rekel: »Pojdi gor.« David mu je rekel: »Kam naj grem gor?« Rekel je: »V Hebrón.«
2 Te dongah DavidTe a yuu rhoi, Jezreel nu Ahinoam, Karmel Nabal yurho Abigal neh a caeh puei.
Tako je David odšel tja gor in tudi dve njegovi ženi: Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmélčana Nabála.
3 Amah taengkah a hlang rhoek khaw David loh a cako neh rhipa caeh puei tih Hebron khopuei rhoek ah kho a sakuh.
Njegove može, ki so bili z njim, je David privedel gor, vsakega moža s svojo družino in prebivali so v mestih Hebróna.
4 Te vaengah Judah hlang rhoek te ha pawk uh tih David te Judah imkhui kah manghai la pahoia koelhuh. Te phoeiah Jabesh Gilead hlang rhoek loh Saula up uhTe thui ham David taengla puenuh.
Možje iz Juda so prišli in tam mazilili Davida [za] kralja nad Judovo hišo. In povedali so Davidu, rekoč: » Da so bili možje iz Jabéš Gileáda tisti, ki so pokopali Savla.«
5 Jabesh hlang rhoek taengla David loh puencawna hlah tih,” Sitlohnah he na boei rhoek taeng neh Saul taengah khaw na saii uh tih anih na up uh dongah BOEIPA rhang neh na yoethenuh.
David je poslal poslance k ljudem iz Jabéš Gileáda ter jim rekel: »Blagoslovljeni bodite od Gospoda, da ste izkazali to prijaznost našemu gospodu Savlu in ga pokopali.
6 BOEIPA loh nangmih ham sitlohnah neh uepomnah han saii saeh. Hekah hno na saii uh dogah kai long khaw nangmih taengah hnothen he ka saii van bitni.
Sedaj naj vam Gospod izkaže prijaznost in resnico in tudi jaz vam bom poplačal to prijaznost, ker ste storili to stvar.
7 Te dongah na kutTe thahuel lamtah hlang tatthai la om laeh. Na boei SaulTe duek cakhaw Judah imkhui ah manghai la kai khaw ng'koelh ta,” a tinah.
Zato naj bodo sedaj vaše roke okrepljene in bodite hrabri, kajti vaš gospodar Savel je mrtev in tudi Judova hiša me je mazilila [za] kralja nad seboj.«
8 Tedae Saul taengkah caempuei mangpa Ner capa Abner loh Saul capa Ishboshetha loh tih Mahanaima paan puei.
Toda Nerov sin Abnêr, poveljnik Savlove vojske, je vzel Savlovega sina Iš Bošeta, in ga privedel preko, v Mahanájim
9 AnihTe Gilead, Ashuri, Jezreel, Ephraim, Benjamin neh Israel boeih soaha manghai sak.
in ga postavil [za] kralja nad Gileádom, nad Ašhúrci, nad Jezreélom, nad Efrájimom, nad Benjaminom in nad vsem Izraelom.
10 Saul capa IshboshethTe kum sawmli a lo ca vaengah IsraelTe a manghai thil tih kum nit manghai. Tedae Judah imkhui tah David hnukah banguh.
Savlov sin Iš Bošet je bil star štirideset let, ko je začel kraljevati nad Izraelom in kraljeval je dve leti. Toda Judova hiša je sledila Davidu.
11 A khohnin he a tarhing la om. Manghai David he Hebron kah Judah imkhui ah kum rhih neh hla rhuk om.
In časa, ko je bil David kralj v Hebrónu, nad Judovo hišo, je bilo sedem let in šest mesecev.
12 Ner capa Abner loh Saul capa Ishbosheth kah sal rhoekTe Mahanaim lamloh Gibeon laa khuen.
In Nerov sin Abnêr in služabniki Savlovega sina Iš Bošeta so iz Mahanájima odšli v Gibeón.
13 Zeruiah capa Joab neh David kah sal rhoek khaw hlah uh tih amih neh Gibeon tuibuem ah tun humuh. Te vaengah pakhat rhoekTe tuibuem khat ben ah, khat ben rhoek khaw tuibuem khat ben ah ngoluh.
In Cerújin sin Joáb in Davidovi služabniki so odšli ven in se srečali pri Gibeónskem ribniku in se usedli, eni na eni strani ribnika, drugi pa na drugi strani ribnika.
14 Abner loh Joab taengah, “Camoe rhoek he thoo uh saeh lamtah mamih mikhmuh ah nae uh saeh,” a ti nah hatah, Joab loh, “Thoo uh mai saeh,” a tinah.
Abnêr je rekel Joábu: »Naj mladeniči sedaj vstanejo in igrajo pred nami.« Joáb je rekel: »Naj vstanejo.«
15 Te dongah Benjamin ham neh Saul capa Ishbosheth ham te hlang hlai nit, David sal lamkah hlai nita tarhing la thoo uh tih cetuh.
Potem so se tam vzdignili in odšli čez, po številu dvanajst iz Benjamina, ki je pripadal Iš Bošetovemu sinu Savlu in dvanajst izmed Davidovih služabnikov.
16 Te vaengah pakhat loh a hui lu tea kop, a hui long khaw a cunghang te a vae ah a kaelh van dongah darhek cungkuuh. Te dongah tekaha hmuen Gibeon ah aka om te Helkathhazzurim laa khue.
Vsak je zgrabil drugega za glavo in svoj meč porinil v njegovo stran. Tako so skupaj padli dol, zato je bil ta kraj imenovan Helkat-hazurim, ki je v Gibeónu.
17 Tekah khohnin ah caemtloek khaw kalthalh la muep om coeng tih Abner neh Israel hlang rhoek tah David sal rhoek kah mikhmuh ah yawk.
Tam je bila ta dan zelo huda bitka in Abnêr je bil poražen in Izraelovi možje, pred Davidovimi služabniki.
18 Te vaengah Zeruiah ca rhoek Joab, Abishai neh Asahel pathum om uh tih Asahel tah kohong kirhang bangla a kap yanghoep.
Bili so trije Cerújini sinovi: Joáb, Abišáj in Asaél. Asaél je bil kakor svetloba stopala, kakor divja srna.
19 Asahel loh Abner hnuk te a hloem tih Abner hnuk lamkah banvoei, bantang la caeh ham khaw phael tlaih pawh.
Asaél je zasledoval Abnêrja in ko je šel, se ni obrnil ne k desni roki niti ne k levi od zasledovanja Abnêrja.
20 AbnerTe a hnuk la mael tih, “Asahel te nang a,” a ti nah hatah, “Kai ni ue,” a tinah.
Potem je Abnêr pogledal za seboj in rekel: » Ali si ti Asaél?« Odgovoril je: »Jaz sem.«
21 Te dongah anih te Abner loh, “Nang te banvoei la bantang la mael lamtah camoe rhoek khuikah pakhatTe namah ham tu laeh. A pumoep te khaw namah ham lo,” a tinah. Tedae anih hnuk lamkaha nong ham tah Asahel loh huem pawh.
Abnêr mu je rekel: »Obrni se vstran k svoji desni roki ali k svoji levi in primi enega izmed mladeničev in si vzemi njegovo bojno opremo.« Toda Asaél se ni hotel obrniti od sledenja za njim.
22 Abner loh koepa rhaep tih Asahel te, “Nang te kai hnuk lamloh nong, balae tih nangTe lai la kan ngawn eh? Na manuca Joab taengah ka mik metlam ka dai eh?,” a tinah.
Abnêr je ponovno rekel Asaélu: »Obrni se stran od sledenja za menoj. Zakaj bi te udaril k tlom? Kako bi potem svoj obraz dvignil k tvojemu bratu Joábu?«
23 Tedae nong ham te a aal coeng dongah anihTe Abner loh a hnuk longah caai neha bung aha thun. Te vaengah caai a nam la pawlh tih pahoia cungku dongah amah ah duek. Te dongah Asahel cungku tiha duek nah hmuen la aka pawk boeih tah sut paiuh.
Vendar je ta odklonil, da se obrne vstran. Zato ga je Abnêr z zadnjim delom sulice udaril pod petim rebrom, da je sulica pogledala ven za njim; in tam je padel dol in umrl na istem kraju. Pripetilo se je, da kolikor jih je prišlo na kraj, kjer je Asaél padel dol in umrl, da so mirno stali.
24 Tedae Abner hnuk aka hloem Joab neh Abishai tah khomika tlak daengah Gibeon khosoek longpuei, Giyak imdan kah Ammah som la pawkrhoi.
Tudi Joáb in Abišáj sta zasledovala Abnêrja. Sonce je zašlo, ko sta prišla k hribu Ame, ki leži pred Giahom, ob poti Gibeónske divjine.
25 Abner hnukkah Benjamin koca rhoek khaw coi uh thae tih rhoi at la omuh. Te phoeiah amihTe som lu pakhat soah paiuh.
Benjaminovi otroci so se zbrali skupaj za Abnêrjem in postali eno krdelo in stali na vrhu hriba.
26 Te vaengah Joab te Abner loh a khue tih, “Cunghang te a yoeyah la ca ne, hmailong ah hnorhih la a om ham te na ming moenih a? A manuca rhoek hnuk lamkah balkhong hamTe pilnam taengah me hil nim na thui pawt ve,” a tinah.
Potem je Abnêr zaklical Joábu in rekel: »Mar bo meč požiral na veke? Ali ne veš, da bo v zadnjem koncu to grenkoba? Doklej bo torej, preden boš svojemu ljudstvu naročil, naj se vrne od zasledovanja svojih bratov?«
27 Te dongah Joab loh, “Pathen kah hingnah vanbangla, mincang duela na thui ngawn pawt koinih, pilnam loh a manuca hnuk te khika phatawt ni,” a tinah.
Joáb je rekel: » Kakor živi Bog, če ne bi spregovoril, bi potem zjutraj ljudstvo zagotovo odšlo gor, vsakdo od sledenja svojemu bratu.«
28 Joab loh tukia ueng vaengah pilnam loh boeih paiuh. Te daengah Israel hnukTe hloem voel pawt tih, vathoh ham khaw khoep voel pawh.
Tako je Joáb zatrobil na šofar in vse ljudstvo je mirno stalo in ni več zasledovalo Izraela niti se niso več bojevali.
29 Abner neh a hlang rhoek tah khoyin khing Arabah longah khonguh. Jordana poeng uh phoeiah, Bithron pum te a lan uh tih Mahanaim la pawkuh.
Abnêr in njegovi možje so vso to noč hodili skozi ravnino in prečkali Jordan in šli skozi ves Bitrón in prišli do Mahanájima.
30 Joab loh Abner hnuk tea mael tak tih pilnam pum tea coi. Te vaengah David kah hlang sal hlai ko neh AsahelTe hma.
Joáb se je vrnil od zasledovanja Abnêrja in ko je vse ljudstvo zbral skupaj, je od Davidovih služabnikov manjkalo devetnajst mož in Asaél.
31 Tedae David kah sal rhoek loh Benjamin neh Abner kah hlang rhoek te a ngawn uh tih hlang ya thum sawmrhuk duek.
Toda Davidovi služabniki so udarili Benjaminove in Abnêrjeve može, tako da je umrlo tristo šestdeset mož.
32 Asahel tea khuen uh tih Bethlehem kah a napa phuel aha upuh. Joab neh a hlang rhoek khaw khoyin puet cet uh tih Hebron ah khothaiuh.
Pobrali so Asaéla in ga pokopali v mavzoleju njegovega očeta, ki je bil v Betlehemu. Joáb in njegovi možje pa so vso noč hodili ter ob svitu prišli v Hebrón.
