2 Khokhuen 2
1 Te phoeiah Solomon loh BOEIPA ming ham im sak ham neh a ram ham im sak hamla cai.
Salomon se je odločil, da zgradi hišo za Gospodovo ime in hišo za svoje kraljestvo.
2 Solomon loh boe a soep vaengah hnophuei hlang thawng sawmrhih, tlang ah lungto aka dae hlang thawng sawmrhet, amih aka mawt te thawng thum neh ya rhuk lo.
Salomon je naročil sedemdeset tisoč možem, da nosijo bremena in osemdeset tisočim, da sekajo na gori in tri tisoč šeststotim, da jih nadzorujejo.
3 Te phoeiah Solomon loh Tyre manghai Huram taengah ol a tah tih, “A pa David ham na saii dongah amah ham im a sak vaengah a taengla lamphai na thak pah vanbangla a khuiah kho a sak coeng.
Salomon je poslal k tirskemu kralju Hurámu, rekoč: »Kakor si ti postopal z mojim očetom Davidom in si mu poslal cedre, da mu zgradijo hišo, da prebiva v njej, celo tako postopaj z menoj.
4 Kai loh im ka sak he ka Pathen BOEIPA ming ham ni. Te te ciim ham neh a mikhmuh ah botui bo-ul phum ham om. Sainoek la rhungkung buh neh hmueihhlutnah tah hlaem ham neh mincang ham khaw, Sabbath vaeng neh hlasae vaengah nawn ham om. He tah kaimih kah Pathen BOEIPA loh Israel soah kumhal hil khoning vaengkah la a khueh.
Glej, gradim hišo imenu Gospoda, svojega Boga, da mu jo posvetim in da pred njim zažigam dišeče kadilo in za neprestane hlebe navzočnosti, za žgalne daritve zjutraj in zvečer, na šabate, na mlaje in na slovesne praznike Gospoda, našega Boga. To je odredba za Izraela na veke.
5 Kaimih kah Pathen tah pathen boeih lakah a len dongah ni im te khaw a len la ka sak.
Hiša, ki jo gradim, je velika, kajti velik je naš Bog nad vsemi bogovi.
6 Tedae a im sak pah ham te u long thadueng a capit eh? Vaan neh vaan phoeikah vaan long pataeng anih te a cangbam uh thai moenih. A mikhmuh ah ka phum uh ham bueng phoeiah tah a im ka sak ham khaw kai he unim?
Toda kdo mu je zmožen zgraditi hišo, glede na to, da ga nebo in nebesa nebes ne morejo obseči? Kdo sem potem jaz, da bi mu zgradil hišo, razen da pred njim zažigam daritev?
7 Te dongah sui neh, cak neh, rhohum neh, thi neh, daidi neh, aithii neh, a thim neh saii ham te hlang cueih kai taengah han tueih mai. Thingthuk thuk ham aka ming khaw kamah taengkah hlangcueih rhoek neh Judah ah khaw Jerusalem ah khaw om uh saeh. Te rhoek te a pa David loh a sikim sak coeng.
Pošlji mi torej sedaj človeka, spretnega za delo v zlatu, v srebru, v bronu, v železu, v vijolični, v karmezinu in modri in da lahko vešče rezbari z veščimi možmi, ki so z menoj v Judeji in v Jeruzalemu, ki jih je priskrbel moj oče David.
8 Lebanon lamkah lamphai hmaical thing neh algum te kai hamla ham pat mai. Lebanon thing vung hamla aka ming tah namah kah sal rhoek ni tila ka ming dongah ni. Tedae ka sal rhoek he na sal rhoek taengah om ngawn ne.
Pošlji mi tudi cedrovino, cipresovino in sandalovino iz Libanona, kajti vem, da tvoji služabniki lahko vešče sekajo les na Libanonu in glej, moji služabniki bodo s tvojimi služabniki,
9 Im te a len neh khobaerhambae la ka sak ham dongah thing khaw kamah taengah a cung la a sikim ham om van.
celo, da mi pripravijo lesa v obilju, kajti hiša, ki jo nameravam zgraditi, bo čudovito velika.
10 Thing aka vung tih aka top ham khaw na sal rhoek te cang yen kore thawng kul, cangtun kore thawng kul, misurtui bath thawng kul, situi bath thawng kul ka paek bitni ne,” a ti nah.
Glej, tvojim služabnikom, sekalcem, ki sekajo les, bom dajal dvajset tisoč mer zmlete pšenice, dvajset tisoč mer ječmena, dvajset tisoč čebrov vina in dvajset tisoč čebrov olja.«
11 Te dongah Tyre manghai Huram loh ca neh a voek tih, Solomon taengah, “BOEIPA loh a pilnam te a lungnah dongah nang te amih soah manghai la n'khueh,” tila a pat.
Potem je tirski kralj Hurám odgovoril v pisanju, ki ga je poslal Salomonu: ›Ker Gospod ljubi svoje ljudstvo, te je naredil kralja nad njimi.‹
12 Te vaengah Huram loh, “Israel Pathen BOEIPA tah a yoethen pai. Amah loh vaan neh diklai a saii. Amah loh manghai David taengah lungmingnah neh yakmingnah aka ming capa hlangcueih te a paek. Te long te BOEIPA ham im neh a ram ham im a sak ni.
Poleg tega je Hurám rekel: »Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je naredil nebo in zemljo, ki je kralju Davidu dal modrega sina, opremljenega z razumnostjo in razumevanjem, da lahko gradi hišo za Gospoda in hišo za svoje kraljestvo.
13 Te dongah yakmingnah aka ming, hlang cueih Huramabi te kan tueih coeng.
Sedaj pošiljam spretnega moža, opremljenega z razumevanjem, od mojega očeta Huráma,
14 Anih he Dan nu lamkah huta pakhat kah a capa tih a napa he Tyre hlang ni. Anih tah sui neh, cak neh, rhohum neh, thi neh, lungto neh, thing neh, daidi la, a thim la, baibok la, aithii la saii ham, thingthuk cungkuem a thuk ham khaw, a taengah a paek kopoek boeih te ngai ham khaw a ming. Nang kah hlangcueih rhoek neh na pa David, ka boeipa kah hlangcueih taengah om bitni.
sina ženske izmed Danovih hčera, njegov oče pa je bil človek iz Tira, vešč, da dela v zlatu, srebru, bronu, železu, kamnu, lesu, vijoličnem, modrem, tankem lanenem platnu in v karmezinu. Tudi da gravira vsako vrsto graviranja in da spozna vsako napravo, ki bo postavljena k njemu, s tvojimi spretnimi ljudmi in s spretnimi ljudmi mojega gospoda Davida, tvojega očeta.
15 Te dongah cang neh cangtun khaw, situi neh misurtui khaw ka boeipa kah a thui bangla a sal rhoek taengah pat laeh saeh.
Zdaj naj torej pšenico, ječmen in vino, o katerem je govoril moj gospod, pošlje svojim služabnikom,
16 Na ngoengaihnah boeih tarhing ah Lebanon lamkah thing te kaimih loh kam vung vetih Joppa tuipuei lamloh nang taengah pan kan thak uh bitni. Te te namah loh Jerusalem la khuen,” a ti nah.
mi pa bomo sekali les iz Libanona, kolikor ga boš potreboval in ga k tebi spravili na splavih po morju v Jopo, ti pa ga boš odpeljal gor v Jeruzalem.«
17 A napa David loh mingsoepnah a soep hnukah Solomon loh Israel khohmuen kah yinlai hlang te boeih a soep tih thawng yakhat neh thawng sawmnga neh thawng thum ya rhuk a hmuh.
Salomon je preštel vse tujce, ki so bili v deželi Izrael, po štetju, s katerim jih je preštel njegov oče David in najdenih je bilo sto triinpetdeset tisoč šeststo.
18 Amih khuiah thawng sawmrhih te hnophuei la, thawng sawmrhet te tlang ah lungto aka dae la, thawng thum ya rhuk te pilnam kah a thohtat aka mawt la a khueh.
Sedemdeset tisoč izmed njih je postavil, da bodo nosilci bremen in osemdeset tisoč, da bodo sekalci na gori in tri tisoč šeststo nadzornikov, da ljudstvu pripravljajo delo.
