1 Manghai 4
1 Solomon manghai a om vaengah Israel pum soah manghai.
Tako je bil kralj Salomon kralj nad vsem Izraelom.
2 Te vaengah anih kah mangpa rhoek he, khosoih Zadok capa Azariah,
To so bili princi, ki jih je imel: Azarjá, sin duhovnika Cadóka;
3 Cadaek Shisha ca rhoi Elihoreph neh Ahijah, khokhan aka khoem Ahilud capa Jehoshaphat,
Šišájeva sinova Elihóref in Ahíja, pisarja; Ahilúdov sin Józafat, letopisec;
4 Caempuei sokah Jehoiada capa Benaiah neh khosoih Zadok neh Abiathar,
Jojadájev sin Benajá je bil nad vojsko; Cadók in Abjatár sta bila duhovnika;
5 A sola aka pai Nathan capa Azariah, manghai kah olrhoep khosoih Nathan capa Zebud,
Natánov sin Azarjá, je bil nad častniki; Natánov sin Zabúd je bil glavni častnik in kraljev prijatelj;
6 Im hman kah Ahishar neh saldong sokah Abda capa Adoniram,
Ahišár je bil nad družino in Abdájev sin Adonirám je bil nad davkom.
7 Solomon taegah Israel pum yueng la aka pai rhoek he hlai nit lo tih manghai neh a imkhui te a cangbam uh. Cangbam ham te kum khat khui hla khat ah pakhat a om pah.
Salomon je imel dvanajst častnikov nad vsem Izraelom, ki so zagotavljali živež za kralja in njegovo družino. Vsak človek je v svojem mesecu leta pripravljal preskrbo.
8 Amih ming he Ephraim tlang ah Benhur,
To so njihova imena: Hurov sin na gori Efrájim;
9 Makaz, Shaalbim, Bethshemesh neh Elonbeth ah Deker capa,
Dekerjev sin v Makácu, Šaalbímu, Bet Šemešu in Elón Bet Hanánu;
10 A taengkah Arubboth, Sokoh neh Hepher khohmuen pum ah Hesed capa,
Hesedov sin v Arubótu – njemu je pripadal Sohó in vsa Heferjeva dežela;
11 Dore khamyai pum ah Abinadab capa. Solomon canu Taphath te anih kah yuu la om.
Abinadábov sin v vseh področjih Dora, ki je imel za ženo Salomonovo hčer Tafáto;
12 Taanakh, Megiddo neh Bethshan boeih, tekah hmatoeng Zarethan kungdak kah Jezreel hil, Bethshan lamloh Abelmeholath hil, rhalvangan kah Jokmeam hil he Ahilud capa Baana,
Ahilúdov sin Baaná – njemu so pripadali Taanáh, Megída in ves Bet Šeán, ki je pri Caretánu pod Jezreélom, od Bet Šeána do Abél Mehóle, celó do kraja, ki je onkraj Jokneáma;
13 Ramothgilead ah Geber capa tih, Gilead ah Manasseh capa Jair kah vangca rhoek he khaw anih kah, Bashan ah Argob paeng, vongtung puei neh rhohum thohkalh khopuei sawmrhuk khaw anih kah,
Geberjev sin v Ramót Gileádu – njemu so pripadala mesta Manásejevega sina Jaíra, ki so v Gileádu, njemu je pripadalo tudi območje Argóba, ki je v Bašánu, šestdeset velikih mest z obzidji in bronastimi zapahi;
14 Mahanaim ah Iddo capa Ahinadab,
Idójev sin Ahinadáb je imel Mahanájim;
15 Naphtali ah Ahimaaz tih, anih long khaw Solomon canu Basemath te a yuu la a loh.
Ahimáac je bil v Neftáliju, za ženo je vzel tudi Salomonovo hčer Basemáto;
16 Asher neh Bealoth ah Hushai capa Baana,
Hušájev sin Baaná je bil v Aserju in v Alótu;
17 Issakhar ah Paruah capa Jehoshaphat,
Parúahov sin Józafat v Isahárju;
18 Benjamin ah Ela capa Shimei,
Elájev sin Šimí v Benjaminu;
19 Gilead khohmuen, Amori manghai Sihon neh Bashan manghai Oga khohmuen ah Uri capa Geber tih khohmuen pakhat ah khohung pakhat om.
Uríjev sin Geber je bil v deželi Gileád, v deželi amoréjskega kralja Sihóna in bašánskega kralja Oga in ta je bil edini častnik, ki je bil v deželi.
20 Judah neh Israel he a hlangmi lamtah tuipuei kah laivin bangla ping uh tih a caak, a ok neh a kohoe.
Juda in Izrael sta bila številna, tako obilna, kakor je peska ob morju; jedli so, pili in se veselili.
21 Solomon long he Philisti khohmuen kah tuiva lamloh Egypt khorhi duela ram tom te a taemrhai. Khocang te a khuen uh tih a hing tue khuiah Solomon taengah thotat uh.
Salomon je kraljeval nad vsemi kraljestvi od reke do filistejske dežele in do egiptovske meje. Prinašali so darila in vse dni svojega življenja služili Salomonu.
22 Te vaengah hnin at dongkah Solomon kah a caak he, vaidam kore sawmthum neh buh kore sawmrhuk lo.
Salomonova preskrba za en dan je bila trideset mer fine moke, šestdeset mer moke,
23 Saelhung pumlen pumrha, saelhung luemdawn pumkul, boiva yakhat, rhangrhaeh neh kirhang khaw, sayuk neh vathawt a thapaduek khaw om pueng.
deset rejenih volov, dvajset volov s pašnikov in sto ovc, poleg jelenov, srnjakov, damjakov in pitane perjadi.
24 Tiphsah lamloh tuiva rhalvangan boeih neh Gaza hil, tuiva rhalvangan kah manghai boeih te khaw a taemrhai. Te vaengah rhoepnah te anih ham kaepvai kah a rhalvangan boeih ah om.
Kajti imel je gospostvo nad vsem področjem na tej strani reke, od Tifsáha celo do Gaze, nad vsemi kralji na tej strani reke, in imel je mir na vseh straneh okoli sebe.
25 Judah neh Israel kah hlang he Solomon tue khuiah tah Dan lamloh Beersheba hil amah misur hmui neh a thaibu hmuiah ngaikhuek la kho a sak.
Juda in Izrael sta prebivala varno, vsak mož pod svojo trto in pod svojim figovim drevesom, od Dana, celo do Beeršébe, vse Salomonove dni.
26 Solomon taengah a ngoldoelh ham marhang im thawng sawmli neh marhang caem thawng hlai nit om.
Salomon je imel štirideset tisoč konjskih boksov za svoje bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov.
27 Te rhoek loh manghai Solomon te a cangbam uh tih a pai puei uh. Amah hla khat ah hlang pakhat neh manghai Solomon kah caboei taengla aka mop boeih khaw hnopai neh mueh uh pawh.
Ti častniki so zagotavljali živež za kralja Salomona in za vse, ki so prišli k Salomonovi mizi, vsak mož v svojem mesecu. Ničesar jim ni primanjkovalo.
28 Marhang ham neh leng marhang ham cangtun neh cangkong khaw, hlang loh amah kah hamsum bangla a om nah hmuen la pahoi a thak uh coeng.
Tudi ječmen in slamo za konje in [enogrbe] velblode so prinašali na kraj, kjer so bili častniki, vsak moški glede na svojo zadolžitev.
29 Pathen loh Solomon te cueihnah a paek dongah a lungcuei khaw muep ping. Te vaengah lungbuei te tuipuei tuikaeng kah laivin bangla a daang a ka pah.
Bog je dal Salomonu modrost in razumevanje, silno mnogo in širino srca, celo kakor je peska, ki je na morski obali.
30 Solomon kah cueihnah tah khothoeng ca boeih kah cueihnah lakah khaw, Egypt kah cueihnah cungkuem lakah khaw yet.
Salomonova modrost je presegala modrost vseh otrok vzhodne dežele in vso modrost Egipta.
31 Hlang boeih lakah khaw, Mahol koca rhoek Ethan, Ezrakhi, Heman neh Khalkol, Darda lakah khaw cueih. Te dongah khotaeng namtom boeih taengah khaw a ming om.
Kajti bil je modrejši od vseh ljudi; od Ezráhovca Etána in Mahólovih sinov, Hemána, Kalkóla in Dardá in njegov sloves je bil v vseh narodih naokrog.
32 thawng thum a thui tih a laa khaw thawng khat panga om.
Izrekel je tri tisoč pregovorov in njegovih pesmi je bilo tisoč in pet.
33 Thingkung te Lebanon kah lamphai lamloh pangbueng lamkah aka poe pumpiding hil khaw a thui. Rhamsa kawng neh vaa kawng khaw, rhulcai kawng neh nga kawng khaw a thui.
Govoril je o drevesih, od cedrovega drevesa, ki je na Libanonu, celo do izopa, ki poganja iz zidu. Govoril je tudi o živini, o perjadi, o plazečih stvareh in o ribah.
34 A cueihnah te a yaak uh vaengah pilnam cungkuem lamlong khaw, diklai manghai boeih lamlong khaw Solomon kah cueihnah te hnatun ham a paan uh.
In tja so prihajali iz vseh ljudstev, da poslušajo Salomonovo modrost, od vseh zemeljskih kraljev, ki so slišali o njegovi modrosti.
