1 Manghai 1
1 Manghai David tah a kum khaw patong la om coeng tih himbai neh a khuk uh akhaw anih ham bae voel pawh.
Torej kralj David je bil zelo star in zvrhan v letih in pokrivali so ga z oblačili, toda ni se mogel ogreti.
2 Te dongah anih te a sal rhoek loh, “Mamih kah boei manghai ham hula, oila pakhat tlap uh mai saeh. Te vaengah manghai mikhmuh ah mop uh saeh lamtah anih ham hmaiben la om saeh. Te daengah ni na rhang dongah yalh vetih ka boei manghai ham a bae pa eh,” a ti uh.
Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj bo za mojega gospoda kralja poiskana mlada devica in naj ta stoji pred kraljem in naj ga neguje in naj leži v tvojem naročju, da se moj gospod kralj lahko ogreje.«
3 Te phoeiah hula sakthen te Israel khorhi khui boeih ah a tlap uh. Te vaengah Shunam nu Abishag te a hmuh uh tih anih te manghai taengla a khuen uh.
Tako so po vseh Izraelovih pokrajinah iskali za lepo gospodično in našli Šunémko Abišágo in jo privedli h kralju.
4 Te hula tah bahoeng a sakthen tih manghai ham hmaiben la om tih manghai te a khut. Tedae manghai loh anih te a hmaiben moenih.
Gospodična je bila zelo lepa, negovala je kralja in mu služila, toda kralj je ni spoznal.
5 Te vaengah Haggith capa Adonijah te phuel uh tih, “Kai ka manghai pawn ni,” a ti. Te dongah amah hamla leng neh marhang caem neh a hmaiah aka yong la hlang sawmnga te a hmoel.
Potem se je Hagítin sin Adoníja povišal, rekoč: »Jaz bom kralj, « in si pripravil bojne vozove, konjenike in petdeset mož, da tečejo pred njim.
6 Tedae a napa kah a tue vaengah, “Balae tih te tlam te na saii,” a ti nah dawk neh anih te a noih moenih. Anih khaw a suisak bahoeng then tih Absalom hnukah a sak.
Njegov oče pa ga nikoli ni razžalil v tem, da bi rekel: »Čemu si tako storil?« In ta je bil tudi zelo čeden mož in njegova mati ga je rodila za Absalomom.
7 Zeruiah capa Joab nen khaw, khosoih Abiathar nen khaw ol a khueh coeng dongah Adonijah te a bom rhoi.
Ta se je posvetoval s Cerújinim sinom Joábom in z duhovnikom Abjatárjem in sledeč Adoníju sta mu pomagala.
8 Tedae khosoih Zadok, Jehoiada capa Benaiah, tonghma Nathan, Shimei, Rei neh David taengkah hlangrhalh rhoek long tah Adonijah taengah om uh pawh.
Toda duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in mogočni možje, ki so pripadali Davidu, niso bili z Adoníjem.
9 Adonijah loh boiva neh saelhung a puetsuet te Enrogel kah, a kaep ah a ngawn. Te vaengah manghai koca khuikah a manuca boeih neh manghai kah sal rhoek, Judah hlang boeih te a khue.
Adoníja je pri kamnu Zohélet, ki je pri En Rogelu, zaklal ovce, vole in pitano živino ter poklical vse svoje brate, kraljeve sinove in vse Judove ljudi, kraljeve služabnike,
10 Tedae tonghma Nathan, Benaiah, a manuca Solomon neh a hlangrhalh rhoek, tah khue pawh.
toda preroka Natána, Benajá, mogočnih mož in svojega brata Salomona ni poklical.
11 Te dongah Nathan loh Solomon manu Bathsheba te a voek tih, “Haggith capa Adonijah te manghai coeng tih mamih kah boeipa David loh a ming pawt te na yaak moenih a?
Zato je Natán spregovoril Salomonovi materi Batšébi, rekoč: »Mar nisi slišala, da Hagítin sin Adoníja kraljuje, naš gospod David pa tega ne ve?
12 Te dongah halo lamtah cilsuep neh namah kang uen mai pawn eh. Namah kah hinglu khaw, na capa Solomon kah hinglu khaw hlawt laeh.
Zdaj torej pridi, prosim te, naj ti dam nasvet, da boš lahko rešila svoje lastno življenje in življenje svojega sina Salomona.
13 Halo lamtah manghai David te paan laeh. Te vaengah amah te, 'Ka boei manghai namah loh na salnu taengah ol na caeng tih: “Na capa Solomon tah kamah hnukah manghai vetih ka ngolkhoel dongah ngol ni” rhep na ti moenih a? Balae tih Adonijah vik a manghai?' ti nah.
Pojdi in vstopi h kralju Davidu ter mu reci: ›Mar nisi ti, moj gospod, oh kralj, prisegel pri svoji pomočnici, rekoč: ›Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu? Zakaj potem kraljuje Adoníja?‹‹
14 Manghai ham na thui pah li vaengah namah hnukah tloep ka kun saeh lamtah nang ol te cawt kan duel eh?,” a ti nah.
Glej, medtem ko boš še tam govorila s kraljem, bom tudi jaz vstopil za teboj in potrdil tvoje besede.«
15 Te dongah Bathsheba loh manghai te imkhui la thaeng a paan. Te vaengah manghai tah bahoeng patong coeng tih Shunam nu Abishag tah manghai taengah a thohtat pah.
Batšéba je odšla h kralju v sobo. Kralj pa je bil zelo star in Šunémka Abišága je služila kralju.
16 Bathsheba te buluk tih manghai te a bawk vaengah tah manghai loh, “Nang te balae?” a ti nah.
Batšéba se je upognila in se globoko priklonila. Kralj je rekel: »Kaj želiš?«
17 Te phoeiah anih te, “Ka boei namah long ni BOEIPA na Pathen te na toem na ngam. Na salnu taengah khaw, 'Na capa Solomon tah kamah hnukah manghai vetih ka ngolkhoel dongah ngol ni, ' na ti.
Rekla mu je: »Moj gospod, pri Gospodu, svojem Bogu, si prisegel svoji pomočnici, rekoč: ›Tvoj sin Salomon bo zagotovo kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu.‹
18 Tedae Adonijah a manghai coeng ke ka boei manghai long khaw na ming moenih a?
Sedaj glej, kraljuje Adoníja in sedaj, moj gospod kralj, ti tega ne veš, [namreč]
19 Vaito a puetsuet neh boiva muep a ngawn tih manghai koca boeih, khosoih Abiathar neh caempuei mangpa Joab te a khue. Tedae na sal Solomon tah a khue moenih.
zaklal je vole, pitano živino in ovc v obilju ter sklical vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in poveljnika vojske Joába, toda tvojega služabnika Salomona ni poklical.
20 Ka boei manghai nang, Israel pum kah a mik he nang pum dongla a hoi coeng. Amah yuengla ka boei manghai kah ngolkhoel dongah aka ngol ham te amih taengah thui pah laeh.
Ti pa, moj gospod, oh kralj, oči celotnega Izraela so na tebi, da bi jim ti povedal, kdo bo sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim.
21 Ka boei manghai te a napa rhoek taengla a khoem uh vaengah tah kamah neh ka capa Solomon te hlangtholh la vik om ve,” a ti nah.
Sicer se bo zgodilo, ko bo moj gospod kralj zaspal s svojimi očeti, da bova jaz in moj sin Salomon šteta [za] prestopnika.«
22 Manghai taengah a thui li vaengah tonghma Nathan te pakcak ha pawk.
Glej, medtem ko je še govorila s kraljem, je vstopil tudi prerok Natán.
23 Te dongah manghai taengla puen uh tih, “Tonghma Nathan ke,” a ti na uh. Te daengah manghai kah mikhmuh la kun tih manghai taengah a maelhmai neh diklai la a bakop pah.
Kralju so povedali, rekoč: »Glej, prerok Natán.« Ko je ta vstopil pred kralja, se je pred kraljem upognil s svojim obrazom do tal.
24 Te phoeiah Nathan loh, “Ka boei manghai namah loh, 'Adonijah tah kamah yueng la manghai vetih, anih ni ka ngolkhoel dongah aka ngol eh?,’ na ti tang a?
Natán je rekel: »Moj gospod, oh kralj, ali si rekel: ›Adoníja bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu?‹
25 Tihnin ah suntla mai tih vaito a puetsuet neh boiva khaw muep a ngawn. Manghai koca rhoek boeih neh caempuei mangpa khaw, khosoih Abiathar khaw a khue. Amih te amah neh a caak a ok uh tih, 'Manghai Adonijah tah hing pai saeh,” a ti uh ke.
Kajti ta dan je odšel dol in v obilju zaklal vole, rejeno živino in ovce ter sklical vse kraljeve sinove, poveljnike vojske in duhovnika Abjatárja; in glej, jedo in pijejo pred njim ter govorijo: ›Živel kralj Adoníja.‹
26 Tedae na sal kai kamah neh khosoih Zadok, Jehoiada capa Benaiah, na sal Solomon tah a khue moenih.
Toda mene, celó mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajá in tvojega služabnika Salomona ni poklical.
27 Tahae kah olka he ka boei manghai taeng lamkah ni a. phuet atah na sal khaw na ming sak van kolla. A hnukah ka boei manghai kah ngolkhoel dongah ulae aka ngol eh?” a ti nah.
Ali je ta stvar storjena s strani mojega gospoda kralja in je nisi pokazal svojemu služabniku, kdo naj bi sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim?«
28 Te phoeiah manghai David loh a doo tih, “Bathsheba te kamah taengla hang khue,” a ti nah. Te dongah manghai mikhmuh la ha moe tih manghai kah mikhmuh ah a pai pah.
Potem je kralj David odgovoril in rekel: »Pokličite mi Batšébo.« Prišla je v kraljevo prisotnost in obstala pred kraljem.
29 Te vaengah manghai loh a toemngam tih, “BOEIPA kah hingnah dongah citcai cungkuem lamloh ka hinglu a lat coeng.
Kralj je prisegel in rekel: » Kakor Gospod živi, ki je mojo dušo odkupil iz vse tesnobe,
30 Israel Pathen BOEIPA rhang neh nang taengah rhep ka toemngam bangla, “Na capa Solomon tah kai hnukah manghai ni,” rhep ka ti. Te dongah anih ni kai yueng la ka ngolkhoel dongah a ngol eh. Te tlam ni tahae khohnin ah khaw ka saii eh?,” a ti nah.
celo kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovem Bogu, rekoč: ›Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in on bo namesto mene sedel na mojem prestolu, celo tako bom zagotovo storil ta dan.‹«
31 Te vaengah Bathsheba tah a maelhmai neh diklai la buluk tih manghai taengah a bakop pah. Te phoeiah, “Ka boei manghai David tah kumhal duela hing pai saeh,” a ti nah.
Potem se je Batšéba s svojim obrazom pripognila do zemlje, počastila kralja in rekla: »Naj moj gospod kralj David živi na veke.«
32 Te phoeiah manghai David loh, “Khosoih Zadok, tonghma Nathan, Jehoiada capa Benaiah te kamah taengla hang khue lah,” a ti. Te dongah amih khaw manghai kah mikhmuh la ha pawk uh.
Kralj David je rekel: »Pokliči mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajá.« In prišli so pred kralja.
33 Te phoeiah manghai loh amih taengah, “Na boei kah sal rhoek te namah neh puei uh lamtah, kamah kah laak dongah ka capa Solomon te ngol sak. Te phoeiah anih te Gihon la suntlak puei.
Kralj jim je tudi rekel: »S seboj vzemite služabnike svojega gospoda in naredite, da moj sin Salomon jezdi na moji lastni muli in ga privedite dol do Gihona.
34 Anih te khosoih Zadok neh tonghma Nathan loh Israel manghai la koelh saeh. Te vaengah tuki te ueng lamtah manghai Solomon tah hing pai saeh,'ti uh.
Duhovnik Cadók in prerok Natán naj ga tam mazilita za kralja nad Izraelom in zatrobite s šofarjem ter recite: ›Živel kralj Salomon.‹
35 Te phoeiah anih te nang khuen tih ha pawk vaengah ka ngolkhoel dongah ngol saeh lamtah kamah yueng la manghai saeh. Anih te ni Israel so neh Judah soah rhaengsang la om ham ka uen,” a ti nah.
Potem boste za njim prišli gor, da bo lahko prišel in sedel na moj prestol, kajti on bo kralj namesto mene. Določil sem ga, da bo vladar nad Izraelom in nad Judom.«
36 Jehoiada capa Benaiah loh manghai te a doo tih, “Amen, ka boei Pathen Yahovah long khaw, 'Manghai ni, 'ti pai saeh.
Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: »Amen. Tudi Gospod, Bog mojega gospoda kralja, tako pravi.
37 Ka boei manghai taengah Yahovah a om vanbangla Solomon taengah khaw om rhoe om van saeh. A ngolkhoel khaw ka boei manghai David kah ngolkhoel lakah rhoeng ngai saeh,” a ti.
Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, celo tako naj bo s Salomonom in njegov prestol naj naredi večjega od mojega gospoda, kralja Davida.«
38 Te phoeiah khosoih Zadok, tonghma Nathan, Jehoiada capa Benaiah, Kerethi, neh Phelethi te suntla uh. Solomon te manghai David kah laak dongah a ngol sak uh tih Gihon la cet uh.
Tako so duhovnik Cadók, prerok Natán in Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci odšli dol in dali Salomonu, da je jahal na muli kralja Davida in ga privedli h Gihonu.
39 Te phoeiah khosoih Zadok loh situi ki te dap khui lamloh a loh tih Solomon te a koelh. Te vaengah tuki te a ueng uh tih pilnam boeih loh, “Manghai Solomon tah hing pai saeh,” a ti uh.
Duhovnik Cadók je iz šotorskega svetišča vzel rog olja in mazilil Salomona. Zatrobili so na šofar in vse ljudstvo je reklo: »Živel kralj Salomon.«
40 Pilnam khaw anih hnukah boeih cet uh. Te vaengah pilnam tah phitphoet aka tum neh kohoenah dongah bahoeng a kohoe uh. Amih ol dongah diklai khaw thulh uet.
Vse ljudstvo je prišlo za njim gor in ljudstvo je piskalo s piščalmi in se razveseljevalo z veliko radostjo, tako da se je zemlja od njihovega glasu trgala.
41 Adonijah neh a taengkah a khue rhoek boeih loh a yaak uh vaengah buh caak te pak a toeng uh. Tuki ol te Joab loh a yaak vaengah, “Khorha aka hut te ba ol lae?” a ti.
Adoníja in vsi gostje, ki so bili z njim, ko so to slišali, so nehali jesti. Ko je Joáb zaslišal zvok šofarja, je rekel: »Čemu je ta hrup iz mesta, [kot bi bila] vstaja?«
42 A thui li vaengah khosoih Abiathar capa Jonathan te pakcak ha pawk. Te dongah Adonijah loh, “Halo lah namah hlang tatthai long ni a then khaw na phong,” a ti nah.
Medtem ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja in Adoníja mu je rekel: »Vstopi, kajti hraber mož si in prinašaš dobre novice.«
43 Jonathan loh a doo tih Adonijah taengah, “Pawh, mamih kah boeipa manghai David loh Solomon te a manghai sak coeng.
Jonatan je odgovoril in Adoníju rekel: »Resnično, naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja.
44 Anih te manghai loh khosoih Zadok, tonghma Nathan, Jehoiada capa Benaiah, Kerethi neh Phelethi te a tueih pah tih manghai kah laak dongah a ngol sakuh.
In kralj je z njim poslal duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajá, Keretéjce in Péletovce in dali so mu, da je jahal na kraljevi muli.
45 Anih te khosoih Zadok neh tonghma Nathan loh Gihon ah manghai la a koelh coeng. Te lamloh kohoe la a caeh uh dongah khorha kah a pang a ngawl ol te ni na yaak uh.
Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga mazilila za kralja pri Gihonu in od tam so prišli gor, veseleč se, tako da je mesto ponovno odzvanjalo. To je hrup, ki ste ga slišali.
46 Tedae Solomon tah mangpa ngolkhoel dongah ngol bal pueng.
In Salomon tudi sedi na prestolu kraljestva.
47 Te vaengah manghai kah sal rhoek tah ka boei rhoek kah manghai David te uem ham ha pawk uh tih, 'Namah kah Pathen, Pathen amah loh nang ming lakah Solomon ming te thang sak saeh. A ngolkhoel te na ngolkhoel lakah pueh pah saeh,’ a ti uh vaengah manghai tah thingkong dongah bakop.
Še več, kraljevi služabniki so prišli, da blagoslovijo našega gospoda, kralja Davida, rekoč: ›Bog naj Salomonovo ime naredi boljše od tvojega imena in naj njegov prestol naredi večji kakor tvoj prestol.‹ In kralj se je na postelji globoko priklonil.
48 Te vaengah manghai long khaw, “Ka ngolkhoel dongah aka ngol tih ka mik loh hmuh ham khohnin aka pae Israel Pathen BOEIPA tah a yoethen pai,’ a ti,” a ti nah.
Tudi tako je kralj rekel: ›Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je danes dal nekomu sedeti na mojem prestolu in moje oči celo to vidijo.‹«
49 Te vaengah Adonijah neh a khue boeih khaw lakueng neh thoo uh tih hlang boeih loh amah longpuei la cet uh.
Vsi gostje, ki so bili z Adoníjem, so bili prestrašeni in vzdignili so se ter odšli, vsak mož svojo pot.
50 Adonijah tah a rhih coeng dongah Solomon mikhmuh lamloh thoo. Te phoeiah cet tih hmueihtuk ki te a tuuk.
Adoníja pa se je bal zaradi Salomona, se vzdignil, odšel in se oprijel oltarnih rogov.
51 Te dongah Solomon taengah a puen pah tih, “Adonijah loh manghai Solomon te a rhih coeng ke. Hmueihtuk ki te a tuuk tih, 'Tihnin kah bangla kai taengah toemngam saeh lamtah manghai Solomon loh a sal te cunghang neh duek sak pawt khaming,’ a ti ne,” a ti nah.
To je bilo povedano Salomonu, rekoč: »Glej, Adoníja se boji kralja Salomona, kajti glej, oprijel se je oltarnih rogov, rekoč: ›Naj mi ta dan kralj Salomon priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‹«
52 Te vaengah Solomon loh, “Tatthai ca la a om atah a sam te diklai la rhul mahpawh. Tedae a khuikah boethae te a tueng daengah ni a. duek eh?,” a ti nah.
Salomon je rekel: »Če se bo izkazal vrednega moža, ne bo niti las od njega padel na zemljo, toda če bo v njem najdena zlobnost, bo umrl.«
53 Manghai Solomon loh a tah daengah hmueihtuk dong lamloh amah rhum tih kun. Tedae manghai Solomon taengah a bakop vaengah tah anih te Solomon loh, “Namah im la cet,” a ti nah.
Tako je kralj Salomon poslal in privedli so ga dol od oltarja. In prišel je ter se priklonil kralju Salomonu in Salomon mu je rekel: »Pojdi k svoji hiši.«
