Ruth 1
1 Lokcaekkungnawk mah prae uk o nathuem ah, prae thungah khokhahaih to oh. To pongah Judah prae Bethlehem vangpui ah kaom kami maeto loe, a zu, a caa hnetto hoiah nawnto Moab prae ah khosak hanah caeh.
Pripetilo se je torej v dneh, ko so vladali sodniki, da je bila v deželi lakota. In nek mož iz Judovega Betlehema je odšel, da začasno prebiva v moábski deželi, on in njegova žena in njegova dva sinova.
2 To kami ih ahmin loe Elimelek, a zu ih ahmin loe Noami; a capa hnik ih ahmin loe Mahlon hoi Kilion. Nihcae loe Judah prae Bethelhem vangpui Ephrathah ih kami ah oh o. Nihcae loe Moab prae ah caeh o moe, to ah khosak o.
Ime moža je bilo Eliméleh, ime njegove žene pa Naomí in ime njegovih dveh sinov Mahlón in Kiljón, Efrátejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moábsko deželo in tam ostali.
3 Naomi sava Elimelek to duek pacoengah, a zu loe a caa hnetto hoiah a hmaih.
Naomín soprog Eliméleh je umrl in bila je zapuščena in njena dva sinova.
4 A capa hnik loe Moab tanuh to lak hoi; maeto loe Orpah, tiah kawk o moe, kalah maeto loe Ruth, tiah kawk o. Nihcae loe to prae ah saning hato oh o.
In vzela sta si ženi izmed moábskih žensk. Ime ene je bilo Orpa, ime druge pa je bilo Ruta. In tam so prebivali okoli deset let.
5 Mahlon hoi Kilion doeh to ah hoi hmaek; to pacoengah Noami loe sava tawn ai, a capa hnik om ai ah khosak.
Tudi Mahlón in Kiljón, oba izmed njiju, sta umrla. In ženska je bila zapuščena od svojih dveh sinov in od svojega soproga.
6 Moab prae ah a oh naah angmah ih kaminawk to caaknaek paek hanah, Angraeng mah paqai thui boeh, tiah Noami mah thaih naah, Naomi loe angmah ih langah hnik hoi nawnto Moab prae hoiah amlaem let hanah amsak.
Potem je vstala s svojima snahama, da bi se lahko vrnila iz moábske dežele, kajti v moábski deželi je slišala, kako je Gospod obiskal svoje ljudstvo, ko jim je dajal kruh.
7 Anih loe a langah hnik hoi nawnto angthawk moe, Judah prae ah caeh.
Zato je odšla iz kraja, kjer je bila in njeni dve snahi z njo in odšle so na pot, da se vrnejo v Judovo deželo.
8 Naomi mah angmah ih langah hnik khaeah, Nam no im ah, amlaem hoi let halat ah; kadueh ka sava hoi capa hnik nuiah tahmenhaih na tawnh hoi baktih toengah, Angraeng mah tahmenhaih amtuengsak tih hmang.
Naomí je svojima dvema snahama rekla: »Pojdita, vrnita se vsaka k hiši svoje matere. Gospod naj prijazno postopa z vama, kakor sta vidve postopali z mrtvima in z menoj.
9 Sava na sak hoi let naah na sava im ah monghaih hoiah na oh hoi thai hanah, Angraeng mah abomh nasoe, tiah a naa. To pacoengah nihnik to a mok; to naah nihnik loe paroeai qah hoi.
Gospod naj vama zagotovi, da bosta lahko našli počitek, vsaka izmed vaju, v hiši svojega soproga.« Potem ju je poljubila. Oni pa sta povzdignili svoj glas in zajokali.
10 Anih khaeah, Kai hnik doeh na hnukah nangmah ih kaminawk khaeah kang zoh hoi toeng han, tiah a naa hoi.
Rekli sta ji: »Zagotovo se bova s teboj vrnili k tvojemu ljudstvu.«
11 Toe Noami mah, Ka canu hnik, im ah amlaem hoi halat ah; tipongah ka hnukah nang zoh hoi han loe? Nang hnik mah sava ah lak koi ka zok thungah capa ka tawn vop maw?
Naomí je rekla: »Obrnita se, moji hčeri. Čemu hočeta iti z menoj? Mar je v moji maternici vendar še kaj sinov, da bi bili vajini soprogi?
12 Ka canu hnik, amlaem hoi lai ah; kai loe sava sak let han ih doeh mitong boeh. Oep han om vop moe, vaiduem ah sava hoi nawnto ka oh pacoengah, capanawk ka sak langlacadoeh,
Ponovno se obrnita, moji hčeri, pojdita svojo pot, kajti prestara sem, da bi imela soproga. Če bi rekla, imam upanje, če bi tudi nocoj imela soproga in bi mu tudi rodila sinove,
13 nihcae qoeng khuek khoek to na zing hoi thai tih maw? Nihcae pongah sava sah ai ah na om hoi thai poe tih maw? Ka canu hnik, to tih na ai ni; Angraeng ih ban mah kai ang caeh taak boeh pongah, nang hnik hanah paroeai palung ka set, tiah a naa.
bi se zadrževali zanju dokler ne bi odrasla? Bi ostali zanju, da ne bi imeli soprogov? Ne, moji hčeri, kajti to me zelo žalosti zaradi vaju, da se je Gospodova roka iztegnila zoper mene.«
14 To pongah nihik loe qah hoi let; to pacoengah Orpah loe amni to mok moe, amlaem; toe Ruth loe amni khaeah bang khruek.
Povzdignili sta glas in ponovno zajokali. Orpa je poljubila svojo taščo, toda Ruta se je trdno pridružila k njej.
15 To naah Noami mah, Khenah, nam nawk loe angmah ih kaminawk hoi angmah ih sithawnawk khaeah amlaem let boeh; nang doeh nam nawk hnukah amlaem toeng khae, tiah a naa.
Rekla je: »Glej, tvoja svakinja je odšla nazaj k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo.«
16 Toe Ruth mah, Kai na caeh taak hmah; na hnukah bang ai ah amlaemsak ving hmah; na caehhaih ahmuen ah ka caeh moe, na ohhaih ahmuen ah ka oh toeng han; nang ih kaminawk loe kai ih kami ah om o ueloe, na Sithaw loe ka Sithaw ah om tih.
Ruta pa je rekla: »Ne zahtevaj, da te zapustim ali da se vrnem od sledenja za teboj, kajti kamor greš ti, bom šla jaz. In kjer ti prenočuješ, bom prenočevala jaz. Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog [bo] moj Bog.
17 Na duek naah ka duek moe, to ah kang phum toeng han; nang hoi kai loe duekhaih khue mah tapraek nasoe, to tiah ka om ai nahaeloe, Angraeng mah a koehhaih baktih toengah, ka nuiah danpaek nasoe, kanung parai ah danpaek nasoe, tiah a naa.
Kjer ti umreš, bom umrla jaz in tam bom pokopana. Gospod naj mi tako stori in še več, če bi karkoli razen smrti, ločilo tebe in mene.«
18 Ruth loe anih hnukah bang han koeh tangtang, tiah Noami mah panoek naah, anih to anghngai taak duem.
Ko je videla, da je bila neomajnega mišljenja, da gre z njo, potem je opustila, da ji prigovarja.
19 To pongah nihnik loe Bethlehem vangpui ah caeh hoi poe. Bethlehem vangpui a phak hoi naah, nihnik angzoh ti, tiah vangpui boih mah panoek o naah, Hae kami loe Noami na ai maw? tiah a thuih o.
Tako sta obe odšli, dokler nista prišli v Betlehem. Pripetilo se je, ko sta prišli v Betlehem, da je bilo vse mesto vznemirjeno glede njiju in rekli so: » Ali ni to Naomí?«
20 To naah anih mah nihcae khaeah, Naomi, tiah na kawk o hmah lai ah; Thacak Angraeng mah ka hinghaih khaasak boeh pongah, Mara, tiah na kawk oh.
Odgovorila jim je: »Ne imenujte me Naomí, imenujte me Mara, kajti Vsemogočni je zelo grenko postopal z menoj.
21 Ka tacawt naah hmuen boih kakoep ah ka tawnh; toe vaihi kam laem let naah loe, Angraeng mah bangkrai ah amlaemsak. Angraeng mah ang pahnaem tathuk moe, Thacak Angraeng mah amtangsak boeh pongah, tih hanah kai hae Naomi, tiah nang kawk o vop loe? tiah a naa.
Odšla sem polna, Gospod pa me je ponovno privedel domov prazno. Zakaj me torej imenujete Naomí, glede na to, da je Gospod pričeval zoper mene in me je Vsemogočni prizadel?«
22 To pongah Naomi loe Moab prae hoi kabang a langah Ruth hoi nawnto amlaem hoi moe, barli cang aahhaih tue phak naah Bethlehem vangpui to a phak hoi.
Tako se je Naomí vrnila in z njo njena snaha Moábka Ruta, ki sta se vrnili iz moábske dežele. V Betlehem sta prišli ob začetku ječmenove žetve.
