Saam 42
1 Katoeng kruek zaehoikung hanah, Korah caanawk ih Maskil. Tasuk mah tui anghaeh baktih toengah, Aw Sithaw, ka pakhra mah nang to tui ah anghaeh.
Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi; ukovita. Kakor jelen koprni po vodnih potokih, tako duša moja koprni po tebi, Bog.
2 Ka hinghaih mah Sithaw, kahing Sithaw to tui baktiah anghaeh: natuek naah maw kang zoh moe, Sithaw hmaa ah kam tueng han?
Žejna je duša moja Boga, mogočnega, živega, govoreč: Kdaj se približam, da se prikažem pred obličjem Božjim?
3 Minawk mah, Na Sithaw loe naah maw oh? tiah ang naa o tuektuek pongah, khoving khodai mikkhraetui hae buh baktiah ka caak.
Solzé moje so mi za hrano podnevi in ponoči; ko se mi pravi vsak dan: Kje je, tvoj Bog?
4 Hae hmuennawk ka poek naah, ka hinghaih patangkhang: kai loe pop parai kaminawk hoi nawnto anghoehaih hoi saphawhaih laa sak hanah, Sithaw ih im ah ka caeh; pop parai poihkung caeh kaminawk hoi nawnto ka caeh o.
To mi je v mislih, ko izlivam v sebi dušo svojo, da bi se bil izprehajal v krdelu, hodil z njimi noter do hiše Božje z glasom petja in hvale, v praznični množici.
5 Aw ka hinghaih, tipongah na ngam sut loe? Tipongah ka thungah dawnraihaih hoiah na oh loe? Angraeng to oep ah: kai pahlongkung, ka bok ih Sithaw tahmenhaih to ka saphaw han vop.
Kaj si pobita, duša moja, in tako ropočeš v meni? Upaj v Boga, ker še ga bodem slavil in vso blaginjo njegovega obličja.
6 Ka hinghaih loe ka palung thungah angam sut boeh pongah, Jordan prae, Hermon mae, Mizar mae hoiah nang to kang panoek poe han.
Bog moj, pobita je v meni duša moja; zatorej se spominjam tebe iz dežele Jordanove in Hermonske, z male gorice.
7 Nang ih tacangtui hoi kangphui tuikennawk loe maeto hoi maeto ang kawk o moe, kai ang uem o zup boeh.
Brezno kliče brezno o slapov tvojih glasu; vse vodé tvoje in valovi tvoji pridirajo in valé se čez me.
8 Toe khodai naah Angraeng mah a tahmenhaih lok to paek moe, khoving ah angmah ih laa to kai han ang paek pongah, ka hinghaih Sithaw khaeah lawkthuihaih hoiah ka oh.
Podnevi pošlje Gospod milost svojo, in ponoči hvalno pesem svojo k meni; v molitvi svoji k Bogu mogočnemu življenja mojega prebijem.
9 Ka Sithaw lungsong khaeah, Tipongah nang pahnet ving loe? Tipongah ka misa mah ang pacaekthlaek moe, palungsethaih hoiah ka oh loe? tiah ka naa.
Govoril bodem Bogu mogočnemu, skali svoji: Zakaj me pozabljaš? zakaj hodim žalujoč zaradi zatiranja sovražnikovega?
10 Ka misanawk mah, Na Sithaw loe naah naw oh? tiah vaihi hoi vaihi ang dueng o pongah, ka huhnawk angkhaeh moe, kai kasae ang thuih o boeh.
Suhe kosti moje napadajo, sramoté me sovražniki moji, govoré mi vsak dan: Kje Bog je tvoj?
11 Aw ka hinghaih, tipongah na ngam sut loe? Tipongah ka palung thungah dawnraihaih hoiah na oh loe? Sithaw to oep ah: kai pahlongkung, ka bok ih Sithaw hoihhaih to ka saphaw han vop.
Kaj si pobita, duša moja, in kaj tako ropočeš v meni? Upaj v Boga, ker še ga bodem slavil, vso blaginjo obličja mojega in mojega Boga.
