Saam 105
1 Angraeng khaeah anghoehaih lok to thui ah; anih ih ahmin to kawk oh; a sak ih hmuennawk to kaminawk khaeah amtuengsak oh.
Oh zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime; med ljudstvom razglašajte njegova dela.
2 Angmah khaeah laasah oh loe, angmah khaeah saam laa to sah oh; a sak ih dawnrai hmuennawk to thui oh.
Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih.
3 Anih ih ciimcai ahmin to lensawkhaih hoiah amoek o haih ah; Angraeng pakrong kaminawk ih palungthin loe anghoe nasoe.
Ponašajte se z njegovim svetim imenom; naj se razveseljuje srce tistih, ki iščejo Gospoda.
4 Angraeng hoi a thacakhaih to pakrong oh; a mikhmai to pakrong oh!
Iščite Gospoda in njegovo moč; vselej iščite njegov obraz.
5 A sak ih dawnrai, anghmang thok hmuennawk, angmah ih pakha hoi tacawt lokcaekhaihnawk to pakuem oh,
Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust,
6 a tamna Abraham ih caanawk, a qoih ih Jakob ih caanawk to panoek oh!
oh, vi seme Abrahama, njegovega služabnika, vi otroci Jakoba, njegovega izbranca.
7 Anih loe aicae Angraeng Sithaw ah oh; a lokcaekhaih loe long nui boih ah oh.
On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe so po vsej zemlji.
8 Anih loe angmah sak ih lokmaihaih to dungzan khoek to panoek poe, a thuih ih lok to adung sangto khoek to panoek,
Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisočêrim rodovom.
9 anih loe Abraham hoi a sak ih lokmaihaih, Isaak khaeah sak ih lokkamhaih to panoek poe;
Katero zavezo je sklenil z Abrahamom in svojo prisego Izaku
10 to lokmaihaih to Jakob khaeah a caksak moe, Israel khaeah dungzan lokmaihaih ah a suek:
in isto potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo,
11 Kanaan prae to kang paek han, nangmah ih taham ah kaom qawk baktiah na toep tih, tiah a naa.
rekoč: »Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine, «
12 Nihcae loe kami tamsi o, ue, paroeai tamsi kaminawk loe prae thungah angvin ah oh o.
ko jih je bilo po številu le malo ljudi, da, zelo malo in tujci v njej.
13 Nihcae mah acaeng maeto hoi maeto khaeah caeh o moe, prae maeto hoi kalah kaminawk khaeah a caeh o naah,
Ko so hodili od enega naroda k drugemu, od enega kraljestva k drugemu ljudstvu
14 mi doeh kasae hmuen to sahsak ai; ue, nihcae pongah siangpahrangnawk to a thuitaek,
nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico; da, zaradi njih je grajal kralje,
15 situi ka bawh ih kami to sui o hmah; kai ih tahmaanawk to nganbawh kana paek o hmah, tiah a naa.
rekoč: »Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.«
16 Anih mah prae thungah khokhahaih to phaksak; caaknaek boih amrosak.
Poleg tega je nad deželo poklical lakoto; zlomil je celotno oporo kruha.
17 Nihcae hmaa ah kami maeto, tamna ah zawh o ih, Joseph to patoeh.
Pred njimi je poslal človeka, celó Jožefa, ki je bil prodan za služabnika,
18 Anih ih khok to thlongthuk pae o moe, sumboeng hoiah pacaekthlaek o;
katerega stopala so poškodovali z okovi, položen je bil v železo
19 a thuih ih lok acung ai karoek to, Angraeng ih lok mah anih to tanoek.
do časa, ko je prišla njegova beseda; Gospodova beseda ga je prečistila.
20 Siangpahrang mah kami to patoeh moe, loisak; kaminawk ukkung mah doeh anih to loisak.
Kralj je poslal in ga izpustil, celó vladar ljudstva in ga osvobodil.
21 Anih to a imthung ah angraeng ah suek, a tawnh ih hmuennawk boih ukkung ah a suek,
Postavil ga je [za] gospodarja svoje hiše in vladarja vsega svojega imetja,
22 Anih mah angraeng capanawk to a koeh baktiah patuk, to tiah anih loe kacoehtanawk palunghahaih patuk hanah oh.
da po svoji mili volji zveže njegove prince in njegove senatorje uči modrosti.
23 Israel doeh Izip prae thungah angzoh; Jakob loe Ham prae thungah oh.
Tudi Izrael je prišel v Egipt in Jakob je začasno prebival v Hamovi deželi.
24 Angraeng mah angmah ih kaminawk to pungsak moe, nihcae ih misanawk pongah tha a caksak kue.
Silno je pomnožil svoje ljudstvo in jih naredil močnejše kakor njihove sovražnike.
25 Anih ih kaminawk hnukma moe, a tamnanawk kasae sak pacaeng hanah, nihcae ih palungthin to a paqoi pae.
Njihovo srce je obrnil, da sovraži njegovo ljudstvo, da premeteno postopa z njegovimi služabniki.
26 A tamna Mosi hoi a qoih ih Aaron to patoeh.
Poslal je svojega služabnika Mojzesa in Arona, ki ga je izbral.
27 Nihnik mah nihcae khaeah Angraeng ih angmathaih to sak pae hoi, anghmang thok hmuennawk to Ham prae ah a sak pae hoi.
Prikazovala sta njegova znamenja med njimi in čudeže v Hamovi deželi.
28 Vinghaih to patoeh pae moe, prae to khovingsak; to tiah nihcae mah anih ih lok to aek o ai.
Poslal je temo in jo naredil temačno in nista se uprla zoper njegovo besedo.
29 Nihcae ih tuinawk to athii ah angcoengsak moe, tanganawk to dueksak.
Njihove vode je spremenil v kri in njihove ribe usmrtil.
30 Nihcae ih prae thungah ukongnawk to a pungsak, angmacae siangpahrang iihhaih ahmuen khoek to ohsak.
Njihova dežela je po sobah njihovih kraljev porodila žab v obilju.
31 Lok a thuih moe, taksaenawk to a pungsak, prae thung boih ah alungh to koi.
Rekel je in prišle so različne vrste muh in uši po vseh njihovih krajih.
32 Anih mah khotui zuengah qaetui to paek moe, a prae thungah hmai kangqong to phaksak.
Dal jim je točo za dež in ognjen ogenj po njihovi deželi.
33 Misurkung hoi thaiduetkungnawk to amrosak king moe, prae thung ih thingnawk to amtimsak boih.
Udaril je tudi njihove trte in njihova figova drevesa in zlomil drevesa njihovih krajev.
34 Anih mah lokthuih let naah, pakhuhnawk to angzoh o, kroeklaek ai langkawknawk to angzoh o,
Spregovoril je in prišle so leteče kobilice in gosenice in to brez števila,
35 angmacae prae thung ih kahing aanqamnawk to caak pae o king moe, long ah kamprawk thingthai qumponawk doeh caak pae o boih.
pojedle so vsa njihova zelišča po celotni deželi in požrle sad njihovih tal.
36 Angmacae prae thungah kami ih athaih tangsuek ah kaom a calunawk to a hum pae boih.
Udaril je tudi vse prvorojence v njihovi deželi, vodilne izmed vse njihove moči.
37 Anih mah nihcae han sui hoi sumkanglung to phawsak; angmah ih acaengnawk thungah thacak ai kami maeto doeh om ai.
Izpeljal jih je tudi s srebrom in zlatom, in med njihovimi rodovi ni bilo niti ene slabotne osebe.
38 Izip kaminawk mah nihcae to zit pongah, nihcae amlaem o naah prae boih anghoe o.
Egipt je bil vesel, ko so odšli, kajti strah pred njimi je padel nanje.
39 Nihcae khuk hanah tamai to amzamsak, aqum ah aanghaih paek hanah hmai to a paek.
Razprostrl je oblak za pokrivalo in ogenj, da daje svetlobo v noči.
40 Kaminawk mah hnik o naah, kuikoem to a paek, van ih takaw hoiah nihcae to zok amhahsak.
Ljudje so prosili in privedel je prepelice ter jih nasičeval z nebeškim kruhom.
41 Anih mah thlung to paongh moe, tui to tacawt; tui loe prae karoem ah vapui baktiah longh.
Odprl je skalo in pridrle so vode, po suhih krajih so tekle kakor reka.
42 Anih loe a tamna Abraham khaeah paek ih, kaciim a lokkamhaih to panoek poe.
Kajti spomnil se je svoje svete obljube in Abrahama, svojega služabnika.
43 Anih mah angmah ih kaminawk to anghoehaih hoiah caeh haih, a qoih ih kaminawk to anghoehaih hoiah a zaeh,
Svoje ljudstvo je izpeljal z radostjo in svoje izvoljene z veseljem
44 Sithaw panoek ai kaminawk ih prae to nihcae hanah a paek; minawk mah sak tangcae ih prae to nihcae mah qawk ah toep o,
in jim dal dežele poganov in podedovali so trud ljudstev,
45 nihcae mah anih ih kaalok to pakuem o moe, a paek ih loknawk to pazui o thai hanah, to tiah a sak pae. Angraeng to saphaw oh!
da bi se lahko držali njegovih zakonov in obeleževali njegove postave. Hvalite Gospoda.
