Palungha Lok 24
1 Kasae kaminawk to awt hmah; nihcae hoi angkom han doeh poek hmah.
Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.
2 Nihcae loe palung thung hoi amro han khue ni poek o, pahni hoiah raihaih sak han khue to a thuih o.
Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
3 Im loe palunghahaih hoiah sak moe, panoekhaih hoiah caksak;
Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena
4 palunghahaih mah imkhaannawk to atho kana hmuenmae, koeh kaom hmuennawk hoiah koisak.
in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.
5 Palungha kami loe thacak; ue, palunghahaih tawn kami loe thacakhaih pung aep.
Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.
6 Palungha kami khae hoi poekhaih lak pacoengah, misa tuh ah; ngancuem hanah kahoih poekhaih paekkung pop tawnh han angaih.
Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.
7 Palunghahaih loe sang pongah kamthu mah pha thai ai; kami pop amkhuenghaih khongkha ah lokthui thai ai.
Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.
8 Kahoih ai hmuen sak pacaeng kami loe raihaih sah kami ni, tiah kawk o tih.
Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.
9 Kamthu poekhaih loe zaehaih ah oh, minawk pahnui thuih kami loe panuet thoh.
Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.
10 Raihaih phak naah palung boeng nahaeloe, thazok kami ah ni na oh.
Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.
11 Duekhaih loklam ah zaeh ih kami to pahlong ah; humhaih ahmuen ah caehhaih ih kami to hoi let ah.
Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,
12 Khenah, hae kawng hae ka panoek ai, tiah na thuih nahaeloe, palungthin khenkung mah panoek mak ai maw? Na hinghaih khenkung mah panoek mak ai maw? Kami mah sak ih hmuen baktiah anih mah pathok mak ai maw?
če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli, « mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?
13 Ka capa, khoitui loe hoih pongah nae ah; khoi lutui loe pataeng naah luep dueng;
Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.
14 to baktih toengah palunghahaih loe na hing thungah luep tih; na hnuk naah nang han tangqum ah om tih; na oephaih anghma mak ai.
Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.
15 Aw katoeng ai kami, katoeng kami ih im to toep hmah; anih ohhaih ahmuen to amrosak hmah;
Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,
16 katoeng kami loe vai sarihto amtim cadoeh, angthawk let tih; toe kasae kami loe raihaih mah amtimsak tih.
kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
17 Na misa amtim naah anghoe hmah; anih amthaek naah palung anghoe hmah;
Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,
18 nang hoe nahaeloe Angraeng mah hnu ueloe, poeknawm mak ai, to kami nuiah Anih palungphuihaih to dip ving tih.
da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.
19 Kahoih ai kami pongah palungboeng hmah; kahoih ai kami doeh awt hmah;
Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,
20 kasae kami loe hmabang kaom oephaih to tawn ai; kasae kami ih hmaithaw loe paduek pae ving tih.
kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.
21 Ka capa, Angraeng hoi siangpahrang to zii ah; misa angthawk koeh kami hoiah angkom hmah;
Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,
22 akra ai ah nihcae nuiah amrohaih pha tih; kawbaktih raihaih maw nihcae mah omsak tih, tito mi mah maw panoek thai tih?
kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
23 Hae baktih hmuennawk doeh palungha kami mah thuih ih lok ah ni oh. Lok takroek naah mikhmai khet han hoih ai.
Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.
24 Kasae kami khaeah, Nang loe na toeng, tiah thui kami loe minawk mah kasae thui o ueloe, prae kaminawk mah panuet o tih.
Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen, « njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,
25 Toe minawk thuitaekkung loe poeknawm ueloe, tahamhoihaih to hnu tih.
toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.
26 Kami boih mah toenghaih lokthui kami ih pahni to mok o tih.
Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.
27 Tasa bang ih tok to sah hmaloe ah, nangmah hanah laikok atok pacoengah, na ohhaih im to sah ah.
Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
28 Takung om ai ah na imtaeng kami to zaehaih net hmah; alinghaih lok thui hmah.
Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.
29 Kai khaeah sak ih hmuen baktih toengah, anih nuiah doeh ka sak toeng han; a sak ih hmuen baktih toengah ka pathok let han, tiah thui hmah.
Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
30 Thasae kami ih lawk ah ka caeh moe, poekhaih tawn ai kami ih misur takha thungah ka caeh naah,
Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja
31 khenah, soekhring cing ah oh, long doeh phroh cing ah oh; thlung hoi pakaa ih sipae doeh amtimh boih.
in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.
32 Ka hnuk ih hmuen to palung thung hoi ka poek het naah, ka khet ih hmuen nuiah amtuk han koi ka hnuk.
Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.
33 Nawnetta iih, nawnetta iih angam, iih hanah nawnetta thungah ban pakhuem moe, nang hak nathuem ah,
Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
34 amtanghaih mah kholong caeh kami baktih, vawthaih mah maiphaw sin kami baktiah na pha thui tih.
tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.
