Palungha Lok 20
1 Misurtui loe tamhnui tabu ah ni oh; mu mah angzoehhaih to ohsak; mu paquih loe amthuhaih ah ni oh.
Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder.
2 Siangpahrang palungphuihaih loe kahang kaipui kabtiah oh; anih palungphui han sah kami loe a hinghaih zaehaih sahsak kami ah oh.
Kraljev strah je kakor rjovenje leva; kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo.
3 Angzoehhaih dipsakkung loe khingya han krak; toe kamthu mah angzoehhaih to tacawtsak.
Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval.
4 Thasae kami loe atue naah laikok atok ai pongah, cang aah tue ah minawk khaeah hni cadoeh, hak mak ai.
Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza, zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel.
5 Kami ih palung thung hoi sak atimhaih loe kathuk tui baktiah oh; toe panoekhaih tawn kami mah ni la thai tih.
Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel.
6 Kami boih mah a sak o ih kahoih hmuen to thuih o boih; toe mi mah maw oepthok kami to hnu thai tih?
Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto, toda kdo lahko najde zvestega človeka?
7 Katoeng kami loe a toenghaih loklam to pazui pongah, a caanawk loe tahamhoih o.
Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, njegovi otroci so blagoslovljeni za njim.
8 Siangpahrang mah lokcaek hanah angraeng tangkhang pongah anghnut naah, kahoih ai hmuennawk to a mik hoiah pathlaeng thaih boih.
Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč.
9 Ka palung hae ka ciimsak boeh, zaehaih ka tawn ai, tiah mi mah maw thui thai tih?
Kdo lahko reče: »Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?«
10 Angvan ai hmuenzit tahhaih patoh hoi angvan ai kasawk tahhaih patohhaih to Angraeng mah panuet.
Neenake uteži in neenake mere, oboji so Gospodu podobna ogabnost.
11 Nawkta loe a sak ih hmuen toeng maw toeng ai, ciim maw ciim ai, tito a sak ih hmuen hoiah amtueng.
Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna.
12 Thaihhaih naa hoi hnukhaih mik loe, Angraeng mah ni sak hmaek.
Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod.
13 Iih koeh hmoek hmah; nam tang tih; na mik to padai ah, to tiah nahaeloe takaw hoiah zok nam hah tih.
Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom.
14 Hmuen qankung mah hmuen to qan naah, Hoih ai, hoih ai, tiah thuih; toe nawnetta caeh pacoengah loe, a qan ih hmuen to amoek haih.
» To je ničvredno, to je ničvredno, « pravi kupec, toda ko je odšel svojo pot, potem se baha.
15 Sui to oh moe, atho kana thlung kathim doeh oh mangh; toe palunghahaih lokthui pahni to hoih kue.
Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj.
16 Panoek ai ih kami hanah phoisa coi han lokkam kami loe angmah ih kahni to la pae ving tih, panoek ai ih angvin nongpata hanah lokkamhaih sah kami loe angmah ih hmuenmae to naeh pae tih.
Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko.
17 Alinghaih hoiah hnuk ih caaknaek loe khraem parai; toe hnukkhuem ah loe pakha to thlungcaret hoiah koi tih.
Kruh prevare je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena z gramozom.
18 Na timhaih sah ai naah minawk khae hoi kahoih poekhaih to la ah; kahoih poekhaih paekkung na tawnh naah, misa to tuh ah.
Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom.
19 Pakhaa cip ai kami mah tamqu hmuen to angphongsak; to pongah pakha cip ai kami hoiah angkom hmah.
Kdor gre naokrog kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska s svojimi ustnicami.
20 Amno hoi ampa pasoih kami loe, khoving thungah anih ih hmaithaw paduek pae ving tih.
Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka ugasnjena v zatemnjeno temo.
21 Karangah angraenghaih loe, hnukkhuem ah tahamsethaih ah om tih.
Dediščina je lahko v začetku naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen.
22 Sak ih zaehaih baktiah ka pathok let han, tiah thui hmah; Angraeng to mah oep ah, anih mah na pahlong tih.
Ne reci: »Jaz bom poplačal zlo, « temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo.
23 Katoeng ai hmuenzit tahhaih to Angraeng mah panuet; anih loe amsoem ai coi tahhaih nuiah anghoe ai.
Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva tehtnica ni dobra.
24 Kami ih khok takan loe Angraeng mah ni zaeh; kami mah kawbangmaw a caehhaih loklam to panoek thai tih?
Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot?
25 Poek het ai ah tawthaih hoi Sithaw khaeah lokkamhaih sah kami, lokkam pacoengah a lokkamhaih dawnpakhuem let kami loe, aimah hanah dongh patung kami ah oh.
Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje.
26 Palungha siangpahrang loe kahoih ai kaminawk to anghaehsak phaeng moe, cang kaehhaih hoiah nihcae to a kaeh.
Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo.
27 Kami ih muithla loe, angmah palung thung ih hmuennawk pakronghaih, Angraeng ih hmaithawk ah oh.
Človeški duh je Gospodova sveča, ki preiskuje vse notranje dele trebuha.
28 Amlunghaih hoi oepthohhaih mah siangpahrang to ngancuemsak; amlunghaih mah angraeng tangkhang to caksak.
Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje.
29 Thacakhaih loe thendoeng lensawkhaih ah oh moe, sampok loe mitong kranghoihaih ah oh.
Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava.
30 Nganbawh kana hakhaih hoi ahmaa caakhaih mah kasae hmuen to ciimsak; bohhaih mah palungthin thung ih sethaih to pasaeh.
Modrica od rane očiščuje zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.
