Palungha Lok 18
1 Minawk hoi angkom ai kami loe, angmah koehhaih to pazui moe, minawk lok takroekhaih aek thaih kami ah oh.
Preko želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo.
2 Kamthu loe palunghahaih nuiah anghoehaih tawn ai moe, angmah poekhaih nui khue ah ni anghoe.
Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe.
3 Kahoih ai kami angzoh naah, hnaphnaehaih to oh; ahmin sethaih oh naah, azathaih doeh oh.
Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja.
4 Kami pakha thung hoi tacawt lok loe tuili baktiah thuk, toe palunghahaih loe tuibap baktiah puek.
Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok.
5 Lokcaek naah kahoih kami to sungsak hanah, kami kasae to angdoet haih han om ai.
Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi.
6 Kamthu ih pahni mah angzoehhaih to tacawtsak, anih ih pakha hoiah angbohhaih to ohsak.
Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci.
7 Kamthu ih pakha loe angmah amrohaih ah oh moe, anih ih pahni loe a hinghaih pakhra amanhaih dongh baktiah oh.
Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši.
8 Minawk kasaethuihaih lok loe ahmaa kana baktiah, kami ih zok thung khoek to akun tathuk.
Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.
9 Thasae kami loe hmuenmae tahmat thaih kami ih nawkamya ah oh.
Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik kvarilec.
10 Angraeng ih ahmin loe kacak abuephaih sipae ah oh; katoeng kami loe to imthung ah cawnh moe, to ah monghaih to hnuk.
Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen.
11 Hmuenmae hoi angraeng kami loe angmah ih angraenghaih to vangpui kacak baktih, kasang parai sipae baktiah poek.
Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi lastni domišljavosti.
12 Amoekhaih mah amrohaih to phaksak; toe kami tlim ah khosakhaih loe pakoehhaih loklam tuhkung ah oh.
Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost.
13 Lok tahngai hmaloe ai ah pathim ih lok loe, amthuhaih hoi azathaih ah oh.
Kdor odgovarja zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota.
14 Kami ih palung mah ngannathaih to khaang thaih; toe palungsethaih loe kawbangmaw khaang thai tih?
Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha?
15 Khopoek thaih kami ih palung loe palunghahaih to tawnh; palungha kami ih naa mah loe palunghahaih to pakrong.
Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje.
16 Kami mah sin ih tangqum mah, kalen kaminawk hmaa ah caeh haih loklam to paawh pae.
Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi.
17 Angmah kawng thui hmaloe kami loe katoeng kami baktiah amtueng; toe a imtaeng kami to angzoh moe, anih ih akawng to thuih naah ni, katoeng hoi katoeng ai to amtueng.
Kdor je prvi v svoji lastni zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje.
18 Tahamsae kahoih khethaih phoisa vahhaih mah lok angaekhaih to dipsak moe, lokaek thaih thacak kaminawk doeh pathlaeng thaih.
Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi.
19 Lok angaek thaih nawkamya loe pazawk hanah kacak vangpui tuk pongah doeh rai kue; nihnik lok angaekhaih loe misatoep kami ohhaih sipae hoiah anghmong.
Užaljenega brata je težje pridobiti kakor močno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom.
20 Kami loe angmah ih pakha hoi tacawt thingthai to caa ueloe, zok amhah tih; a pahni hoi tacawt hmuen hoiah zok amhah tih.
Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic.
21 Palai loe duekhaih hoi hinghaih tha to tawnh; palai palung kaminawk loe palai ih athaih to caa o tih.
Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu.
22 Zu la kami loe kahoih hmuen to a hnuk moe, Angraeng koehhaih to a tongh.
Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda.
23 Amtang kami loe tahmenhaih hnik thaih; toe angraeng loe lok kaham hoiah minawk ih lok to pathim.
Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja surovo.
24 Ampui kapop ah tawn kami loe angmah amrohaih ah oh; toe nawkamya pongah palung cak kue ampui doeh oh.
Človek, ki ima prijatelje, se mora kazati prijatelja in obstaja prijatelj, ki se drži bližje kakor brat.
