< Luka 22 >
1 Misong loih angmathaih poih, tiah kawk ih, taeh thuh ai ih takaw caakhaih poih loe zoi boeh.
Torej približal se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje Pasha.
2 Kalen koek qaima hoi ca tarik kaminawk mah kaminawk zit o pongah, anih hum thaihaih loklam to pakrong o.
Visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali, kako bi ga lahko ubili, kajti bali so se ljudi.
3 To naah kami hatlai hnetto thungah kathum Iskariot, tiah ahmin kaom Judah ih palung thungah Setan akunh.
Tedaj je Satan vstopil v Juda, z vzdevkom Iškarijot, ki je bil izmed dvanajsterih.
4 Juda loe kalen koek qaima hoi tempul ukkung angraengnawk khaeah caeh moe, nihcae khaeah Jesu angphat taakhaih loklam to a dueng.
In ta je odšel svojo pot ter se posvetoval z visokimi duhovniki in stotniki, kako bi jim ga lahko izdal.
5 Nihcae loe poeknawm o moe, anih to phoisa paek hanah palungdue o.
In ti so bili veseli in se obvezali, da mu dajo denar.
6 Nihcae khaeah lokkamhaih sak pacoengah, paroeai kaminawk om ai naah, nihcae khaeah Jesu paek thaihaih loklam to pakrong.
In obljubil je ter iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice.
7 Taeh thuh ai ih takaw caakhaih poih phak naah loe, tuucaa to boh han angaih.
Potem je prišel dan nekvašenega kruha, ko mora biti zaklano pashalno jagnje.
8 To naah anih mah Piter hoi Johan khaeah, Caeh hoih loe, a caak o hanah, misong loih angmathaih poih to sah hoih, tiah a naa.
In poslal je Petra ter Janeza, rekoč: »Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo lahko jedli.«
9 Nihnik mah anih khaeah, Naa ah maw saksak han na koeh? tiah a dueng hoi.
In rekla sta mu: »Kje želiš, da ga pripraviva?«
10 Anih mah nihnik khaeah, Khenah, vangpui thung na kun hoi naah, tuidok hanah tuidue kasin kami maeto na hnu hoi tih; anih akunhaih im ah caeh hoih.
Rekel jima je: »Glejta, ko vstopita v mesto, vaju bo srečal moški, nesoč lončen vrč vode; sledita mu v hišo, v katero vstopa.
11 Im tawnkung khaeah, Patukkung mah, ka hnukbang kaminawk hoi misong loihaih poih sak hanah ahmuen naa ah maw oh? tiah ang duengsak, tiah thui paeh.
Hišnemu očetu pa bosta rekla: ›Učitelj ti pravi: ›Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‹‹
12 To naah anih mah pathoep tangcae, kalen parai im ranui asom to na patuek tih, to ah duembuh caakhaih poih to sah hoih, tiah a naa.
In pokazal vama bo veliko opremljeno zgornjo sobo; tam pripravita.«
13 Nihnik caeh hoi naah, anih mah thuih ih lok baktih toengah a hnuk hoi: to ah misong loihaih poih to a sak hoi.
In onadva sta odšla ter našla, kakor jima je rekel in pripravila sta pashalno jagnje.
14 Atue phak naah anih loe, a hnukbang kaminawk hoi nawnto buhcaak hanah anghnut.
Ko pa je prišla ura, se je usedel in dvanajsteri apostoli z njim.
15 Anih mah nihcae khaeah, Patang ka khang ai naah hae taeh thuh ai ih takaw hae nangcae hoi nawnto caak han ka koeh.
Rekel jim je: »S hrepenenjem sem si želel, da bi to pashalno jagnje jedel z vami, še predem trpim,
16 Kang thuih o, Sithaw prae ah akoephaih om ai karoek to, hae buh hae ka caa mak ai boeh, tiah a naa.
kajti povem vam: ›Ne bom več jedel od tega, dokler to ne bo izpolnjeno v Božjem kraljestvu.‹«
17 Anih mah boengloeng to lak moe, oephaih lawk a thuih, Hae hae la oh loe, amzet oh:
In vzel je čašo ter se zahvalil in rekel: »Vzemite jo in si to razdelite med seboj,
18 kang thuih o, Sithaw mah siangpahrang ah ukhaih prae angzo ai karoek to, misurtui ka nae mak ai boeh, tiah a naa.
kajti povem vam: ›Ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.‹«
19 Takaw to a lak, oephaih lawkthuih pacoengah, a aeh moe, nihcae khaeah paek, Hae loe nangcae han paek ih ka takpum ah oh: kai nang panoek o poe hanah hae tiah sah oh, tiah a naa.
In vzel je kruh in se zahvalil in ga razlomil ter jim dal, rekoč: »To je moje telo, ki je dano za vas, to delajte v spomin name.«
20 To baktih toengah takaw a caak o pacoengah, Boengloeng to a lak moe, Hae boengloeng loe nangcae han kalong, ka thii hoiah sak ih lokkamhaih kangtha ah oh.
Podobno tudi čašo po večerji, rekoč: »Ta čaša je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.
21 Toe khenah, kai angphat taak han kami ih ban loe kai hoi nawnto caboi nuiah oh.
Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi.
22 Kami Capa loe lok khaeh tangcae baktih toengah ni caeh tih: toe anih angphat taak kami loe khosak bing! tiah a naa.
In Sin človekov resnično gre, kakor je bilo določeno, toda gorje temu človeku, po katerem je izdan!«
23 Mi mah maw hae baktih hmuen hae sah tih, tiah maeto hoi maeto ang dueng o.
In med seboj so se začeli spraševati, kdo izmed njih je bil, da bi storil to stvar.
24 Mi maw kalen koekah om tih, tiah maeto hoi maeto lok angaekhaih doeh angmacae thungah oh.
Med njimi pa je bil tudi prepir, kdo izmed njih naj bi veljal za največjega.
25 Anih mah nihcae khaeah, Gentel siangpahrangnawk loe kaminawk nuiah ukhaih akaa to tawnh o; kaminawk nuiah akaa tawn kaminawk to khenzawnkung, tiah kawk o.
On pa jim je rekel: »Kralji poganov izvajajo gospostvo nad njimi, in kateri izvajajo oblast nad njimi, so imenovani dobrotniki.
26 Toe nangcae loe to tiah om o hmah: nangcae thung ih kalen koek loe kanawk kue baktiah om nasoe; kalen koek loe toksahkung ah om nasoe.
Toda vi ne bodite takšni, temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor mlajši in kdor je šef kakor tisti, ki streže.
27 Buhcaak han anghnu kami maw kalen kue, to tih ai boeh loe buh paek kami? Buhcaak han anghnu kami to len kue na ai maw? Toe kai loe nangcae thungah buh paek kami ah ni ka oh.
Kajti kdo je večji, kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Mar ni, kdor sedi pri mizi? Toda jaz sem med vami kakor tisti, ki streže.
28 Pacuekhaih ka tongh naah, nangcae loe ka taengah om poe kami ah na oh o.
Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih skušnjavah.
29 Siangpahrang ah Ka ukhaih prae caboi pongah buh na caak o moe, na naek o pacoengah, angraeng tangkhang nuiah anghnut moe, Israel acaeng hatlai hnettonawk lok na caek o thai hanah; Pa mah siangpahrang ah ukhaih prae maeto ang paek baktih toengah, nangcae han doeh ukhaih prae maeto kang paek o.
In določam vam kraljestvo, kakor ga je moj Oče določil meni,
da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«
31 Angraeng mah, Simon, Simon, khenah, Nang loe Setan mah cang paset baktiah paset hanah koeh:
In Gospod je rekel: »Simon, Simon, glej, Satan je zahlepel, da bi te imel, da te lahko preseje kakor pšenico,
32 toe na tanghaih amtimh han ai ah lawk kang thuih pae: nam laem let naah, nam nawkamyanawk to thapaek ah, tiah a naa.
toda jaz sem molil zate, da tvoja vera ne opeša; ko pa boš spreobrnjen, okrépi svoje brate.«
33 Toe anih mah Jesu khaeah, Angraeng, thongkrak moe, duek han om cadoeh, nang hoi nawnto caeh hanah kam sakcoek boeh, tiah a naa.
In ta mu je rekel: »Gospod, pripravljen sem iti s teboj, tako v ječo, kakor v smrt.«
34 Anih mah, Piter, kang thuih, vaihni aakhong ai naah, kang panoek ai, tiah vai thumto kai nang phat taak tih, tiah a naa.
On pa je rekel: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, preden ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.«
35 Anih mah nihcae khaeah, phoisa bawm, pasah hoi khokpanai sin ai ah kang patoeh o naah, kavawt kami na oh o maw? tiah a naa. To naah nihcae mah, Om ai tiah, a naa o.
In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez mošnje in malhe in čevljev ali vam je karkoli manjkalo?« In rekli so: »Nič.«
36 Anih mah nihcae khaeah, Toe vaihi loe phoisa bawm tawn kami mah phoisa bawm to sin nasoe, to tiah pasah tawn kami mah doeh, pasah to sin nasoe: sumsen tawn ai kami loe a khukbuen to zaw nasoe loe, qan nasoe.
Potem jim je rekel: »Toda kdor ima mošnjo, naj jo sedaj vzame in prav tako svojo malho; in kdor nima meča, naj proda svojo obleko in enega kupi.
37 Kang thuih o, Anih loe kazae kaminawk hoi kroek o hmaek, tiah tarik ih lok to ka nuiah akoep han oh: kai kawng tarik ih hmuen loe boeng boeh, tiah a naa.
Kajti povem vam, da se mora na meni dovršiti še to, kar je pisano: ›In prištet je bil med prestopnike, ‹ kajti stvari glede mene imajo konec.«
38 A hnukbang kaminawk mah, khenah, Angraeng, haeah sumsen hnetto oh, tiah a naa o. Anih mah nihcae khaeah, Khawt boeh, tiah a naa.
In rekli so: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je rekel: »Dovolj je.«
39 A caehzong baktih toengah, anih loe Olive mae ah caeh; a hnukbang kaminawk doeh anih hnukah bang o toeng.
In prišel je ven ter odšel, kakor je bil navajen, na Oljsko goro in tudi njegovi učenci so mu sledili.
40 To ahmuen to a phak o naah, anih mah nihcae khaeah, Pacuekhaih thungah na kun o han ai ah lawkthui oh, tiah a naa.
Ko pa je bil na mestu, jim je rekel: »Molíte, da ne vstopite v skušnjavo.«
41 Anih loe thlung hoi vah moe, phak ih ahmuen setto kangthla ah caeh moe, khokkhu cang krawn hoiah lawkthuih,
In od njih je bil oddaljen približno za lučaj kamna ter pokleknil in molil,
42 Pa, na koeh nahaeloe, hae boengloeng hae kai khae hoiah takhoe ving ah: toe ka koehhaih baktih na ai ah, na koehhaih baktiah om nasoe, tiah a naa.
rekoč: »Oče, če si voljan, odstrani to čašo od mene, vendar ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi.«
43 To naah van hoiah van kami maeto anih khaeah amtueng pae moe, Anih to thapaek.
In prikazal se mu je angel iz nebes ter ga krepil.
44 Anih loe paroeai kana pauephaih hoiah oh moe, palungthin tang hoi lawk a thuih: to pacoengah anih ih angsatui loe athii baktiah long ah ca.
Medtem ko je bil v neznosni bolečini, pa je še iskrenejše molil in njegov pot je bil, kakor bi na zemljo padale velike kaplje krvi.
45 Lawk a thuih pacoengah angthawk moe, a hnukbang kaminawk khaeah caeh, to naah palungset hoiah ka-iip nihcae to a hnuk,
In ko se je dvignil od molitve in prišel k svojim učencem, jih je zaradi bridkosti našel speče
46 Anih mah nihcae khaeah, Tikhoe na iih o loe? Angthawk oh loe, lawkthui oh, to tih ai nahaeloe pacuekhaih thungah na kun o moeng tih, tiah a naa.
in jim rekel: »Čemu spite? Vstanite in molíte, da ne vstopite v skušnjavo.«
47 Lawk a thuih li naah, khenah, paroeai kaminawk angzoh o, kami hatlai hnetto thungah Judah, tiah kawk ih kami loe nihcae hma ah caeh moe, Jesu to mok hanah a taengah anghnaih.
In medtem ko je še govoril, zagleda množico in tisti, ki se je imenoval Juda, eden izmed dvanajsterih, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil.
48 Toe Jesu mah anih khaeah, Judah, mokhaih hoiah maw Kami Capa to nang phat taak? tiah a naa.
Toda Jezus mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?«
49 A taengah kaom kaminawk mah hnuk o naah, anih khaeah, Angraeng, sumsen hoi takroek o si maw? tiah a naa o.
Ko so ti, ki so bili okoli njega, videli, kaj bo sledilo, so mu rekli: »Gospod ali naj udarimo z mečem?«
50 Nihcae thung ih maeto mah kalen koek qaima tamna ih, bantang naa to takroek pae pat.
In eden izmed njih je udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal desno uho.
51 Jesu mah, Khawt boeh, tiah a naa. Anih mah to kami ih naa to sui pae moe, anih to ngan a tuisak.
In Jezus je odgovoril ter rekel: »Pustite do tod.« In dotaknil se je njegovega ušesa ter ga ozdravil.
52 To pacoengah Jesu mah anih khaeah angzo kalen koek qaima, tempul khenzawnkung angraengnawk hoi kacoehtanawk khaeah, Kamqu naeh han ih baktiah maw, sumsen hoi thingboeng hoiah nang zoh o?
Potem je Jezus rekel visokim duhovnikom in tempeljskim stotnikom ter starešinam, ki so prišli k njemu: »Ali ste prišli ven, kakor proti tatu, z meči in palicami?
53 Ni thokkruek nangcae hoi nawnto tempul thungah ka oh naah loe nang naeh o ai bae: toe hae loe khoving thacakhaih hoi nangcae ih atue roe boeh ni, tiah a naa.
Ko sem bil vsak dan z vami v templju, zoper mene niste iztegnili rok, toda to je vaša ura in oblast teme.«
54 Anih to naeh o moe, kalen koek qaima im ah caeh o haih. Toe Piter loe kangthla hoiah patom.
Potem so ga vzeli in ga odvedli ter ga privedli v hišo vélikega duhovnika. Peter pa je sledil od daleč.
55 Nihcae loe impui thungah nawnto anghnut o moe, hmai angawt o; to naah Piter doeh nihcae salakah anghnut toeng.
In ko so sredi dvorane prižgali ogenj ter skupaj sedli, je Peter sédel mednje.
56 Anih hmai kungah anghnut naah, tamna nongpata maeto mah Piter to hnuk, mikhmai ah khet moe, Hae kami doeh Anih hoi nawnto kaom kami ni, tiah a naa.
Toda zagledala ga je neka služkinja, ko je sedel poleg ognja in ga tehtno pogledala ter rekla: »Tudi ta človek je bil z njim.«
57 Toe Piter mah Anih to angphat taak, Nongpata, Anih to ka panoek ai, tiah a naa.
On pa ga je zanikal, rekoč: »Ženska, ne poznam ga.«
58 Nawnetta oh pacoengah kalah maeto mah anih to hnuk, Nang doeh nihcae thung ih kami maeto ah ni na oh toeng, tiah a naa. Piter mah, Kai loe nihcae thung ih kami na ai ni, tiah a naa.
In malo za tem ga je opazil drug ter rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.«
59 Atue maeto akra pacoengah, kalah kami maeto bae mah, Tangtang ni hae kami doeh Anih hoi nawnto kaom kami ah oh: anih loe Kalili kami ni, tiah a naa.
In približno eno uro kasneje je še en prepričano potrdil, rekoč: »Resnično, tudi ta je bil z njim, kajti Galilejec je.«
60 Piter mah, Na thuih ih lok to ka panoek ai, tiah a naa. Akra ai, anih lok thuih li naah, aakhong roep.
Peter pa je rekel: »Človek, ne vem kaj praviš.« In takoj, medtem ko je še govoril, je petelin zapel.
61 Angraeng loe angqoi moe, Piter to khet. Angraeng mah anih khaeah, Aakhong ai naah, vai thumto kai nang phat taak tih, tiah thuih ih lok to Piter mah poek.
Gospod pa se je obrnil in pogledal na Petra. In Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.«
62 To pongah Piter loe tasa bangah caeh moe, palungnat loiah qah.
In Peter je odšel ven ter se bridko zjokal.
63 Jesu naeh kaminawk mah, Anih to pahnui o thuih moe, boh o.
Možje, ki so prijeli Jezusa, so ga zasmehovali in ga udarjali.
64 A mik to zaeng pae o khoep moe, mikhmai ah thong o, Nang bop kami loe mi maw? Thui ah, tiah a naa o.
In ko so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali, rekoč: »Prerokuj, kdo je ta, ki te je udaril?«
65 Kalah loknawk hoiah doeh Anih kasae to thuih o.
In mnogo drugih stvari so bogokletno govorili zoper njega.
66 Khodai naah loe, rangpui kacoehtanawk, kalen koek qaima hoi ca tarik kaminawk nawnto amkhueng o, lokcaek kaminawk hma ah anih to hoih o,
In takoj, ko je bil dan, so prišli skupaj starešine izmed ljudi, visoki duhovniki ter pisarji in ga odvedli v svoj véliki zbor, rekoč:
67 nang loe Kri maw, na thui ah, tiah a naa o. Anih mah nihcae khaeah, Kang thuih o cadoeh, na tang o mak ai:
»Ali si ti Kristus? Povej nam.« On pa jim je rekel: »Če vam povem, ne boste verjeli
68 lok kang dueng o cadoeh, nang pathim o thai mak ai, kai doeh nang prawt o mak ai.
in tudi če vas vprašam, mi ne boste odgovorili niti mi [ne boste] pustili oditi.
69 Vaihi hoi kamtong Kami Capa loe thacak Sithaw bantang bangah anghnu tih boeh, tiah a naa.
Odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči.«
70 To naah nihcae boih mah, To tih nahaeloe nang loe Sithaw Capa ah maw na oh? tiah a naa o. Anih mah nihcae khaeah, Kai loe na thuih o ih baktih toengah ka oh, tiah a naa.
Potem so vsi rekli: »Ali si ti potem Božji Sin?« On pa jim je rekel: »Vi pravite, da sem.«
71 To naah nihcae mah, Aicae han tih kalah hnukung maw angai vop? Angmah ih pakha hoi tacawt lok to a thaih o boih boeh hae loe, tiah a thuih o.
Rekli so: »Kaj potrebujemo kakršnihkoli nadaljnjih prič? Kajti sami smo slišali iz njegovih lastnih ust.«