Jeremiah 38

1 Jeremiah mah kaminawk boih khaeah thuih ih loknawk to Mattan capa Shephatiah, Pashur capa Gedaliah, Shelemiah capa Jukal, Malkijah capa Pashur cae mah thaih o,

Potem so Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájajev sin Pašhúr slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu, rekoč:

2 Angraeng mah, Hae vangpui thungah anghmat kami loe sumsen, khokhahaih, kasae nathaih hoiah dueh o tih; toe Khaldian kaminawk khaeah cawn kami loe hing o tih; a hinghaih loe tangqum hnuk baktiah om ueloe, hing tih, tiah thuih.

»Tako govori Gospod: ›Kdor preostaja v tem mestu, bo umrl pod mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, toda kdor gre naprej h Kaldejcem, bo živel, kajti svoje življenje bo imel za plen in bo živel.‹

3 Angraeng mah, Hae vangpui loe Babylon siangpahrang misatuh kaminawk ban ah paek ueloe, nihcae mah la o tih, tiah thuih.

Tako govori Gospod: ›To mesto bo zagotovo izročeno v roko kralja babilonske vojske, ki ga bo zavzel.‹«

4 To naah ukkung angraengnawk mah siangpahrang khaeah, Anih mah hae baktih lok to thuih pongah, vangpui thungah kaminawk hoi misatuh kaminawk ih bantha to zoksak; anih loe hae kaminawk hoihhaih pakrong ai, sethaih ni a sak; to pongah anih to hum han oh, tiah tahmenhaih hnik o.

Zato so princi rekli kralju: »Rotimo te, naj bo ta človek usmrčen, kajti on tako slabi roke bojevnikov, ki preostajajo v tem mestu in roke vsega ljudstva, ko jim govori takšne besede, kajti ta človek ne išče blaginje tega ljudstva, temveč škodo.«

5 Zedekiah siangpahrang mah, Khenah, anih loe nangcae ban ah ni oh; siangpahrang mah nangcae koeh ai ih hmuen tidoeh sah thai ai, tiah a naa.

Potem je kralj Sedekíja rekel: »Glejte, v vaši roki je, kajti kralj ni tisti, ki lahko stori kakršnokoli stvar zoper vas.«

6 To pongah Jeremiah to naeh o moe, thongim longhma ah kaom, siangpahrang capa Malkiah ih tangqom khaw thungah pakhrak o; Jeremiah to qui hoiah pathlet o moe, long akhaw thungah pakhrak o tathuk. Tui khaw loe tui om ai, toe tangnong to oh, to pongah Jeremiah loe tangnong thungah krak zup.

Potem so prijeli Jeremija in ga vrgli v odprtino jame Malkijája, sina Hameleha, ki je bila na dvorišču ječe in Jeremija so spustili dol z vrvmi. Tam v jami pa ni bilo vode, ampak blato. Tako se je Jeremija pogreznil v blato.

7 Toe siangpahrang im ah toksah angraeng maeto ah kaom, tangyat mii dueh Ethiopia kami Ebed-Melek mah, Jeremiah long akhaw thungah pakhrak o, tiah thaih; siangpahrang Benjamin khongkha ah anghnut naah,

Torej ko je Ebed Meleh, Etiopijec, eden izmed evnuhov, ki je bil v kraljevi hiši, slišal, da so Jeremija vtaknili v jamo; kralj je takrat sedel v Benjaminovih velikih vratih;

8 Ebed-Melek loe siangpahrang im hoiah tacawt moe, siangpahrang khaeah,

je Ebed Meleh odšel naprej iz kraljeve hiše in kralju spregovoril, rekoč:

9 ka angraeng siangpahrang, hae kaminawk loe tahmaa Jeremiah nuiah kanung parai sethaih sak o boeh, anih to long akhaw thungah pakhrak o; vangpui thungah takaw om ai boeh pongah, anih loe zok kamthlam ah dueh tih boeh, tiah a naa.

»Moj gospod kralj, ti možje so storili zlo v vsem, kar so storili preroku Jeremiju, ki so ga vrgli v jamo, in verjetno bo umrl zaradi lakote na kraju, kjer je, kajti v mestu ni več kruha.«

10 To naah Ethiopia kami Ebed-Melek khaeah siangpahrang mah, Hae ih kami qui thumtonawk hae caeh haih ah loe, tahmaa Jeremiah dueh ai naah tangqom khaw thung hoiah pathok oh, tiah a naa.

Potem je kralj ukazal Etiopijcu Ebed Melehu, rekoč: »Vzemi od tod trideset mož s seboj in dvigni preroka Jeremija iz jame, preden umre.«

11 To pongah Ebed-Melek mah kaminawk to caeh haih, nihcae loe siangpahrang imthung ih hmuenmae pakuemhaih tlim ih imkhaan maeto ah akun o, kaprawn kahninawk to a lak o moe, Jeremiah hanah long akhaw thungah qui hoiah pakhrak pae o tathuk.

Tako je Ebed Meleh s seboj vzel može in odšel v kraljevo hišo pod zakladnico in od tam vzel stara zakrpana oblačila in stare cunje ter jih z vrvmi spustil dol v jamo k Jeremiju.

12 Ethiopia kami Ebed-Melek mah Jeremiah khaeah, Hae ih kahni kaprawnnawk hae palaeng tlim ah zaeng ah loe qui hoiah pathlet ah, tiah a naa. Anih mah thuih ih lok baktih toengah Jeremiah mah sak.

Etiopijec Ebed Meleh je rekel Jeremiju: »Deni si ta stara zakrpana oblačila in stare cunje pod svoja ramena pod vrvi.« Jeremija je tako storil.

13 Nihcae mah long akhaw thung ih Jeremiah to qui hoiah azuh o tahang; to pacoengah loe Jeremiah to thongim thungah suek o.

Tako so Jeremija potegnili gor z vrvmi in ga vzeli iz jame in Jeremija je ostal na dvorišču ječe.

14 To pacoengah Zedekiah siangpahrang mah tahmaa Jeremiah to kawk hanah kami patoeh moe, Angraeng imthung akunhaih khongkha thumto haih ah a cae haih; Zedekiah mah Jeremiah khaeah, lok maeto kang dueng han; ka hmaa ah tidoeh angphat hmah, tiah a naa.

Potem je kralj Sedekíja poslal in vzel preroka Jeremija k sebi v tretji vhod, ki je v Gospodovi hiši. Kralj je rekel Jeremiju: »Vprašal te bom stvar, ničesar ne prikrij pred menoj.«

15 Jeremaih mah Zedekiah khaeah, Lok kang thuih nahaeloe, kai hum ai ah na om tang tih maw? Poekhaih kang paek cadoeh, ka lok na tahngai tang tih maw? tiah a naa.

Potem je Jeremija rekel Sedekíju: »Če ti to razglasim, mar me ne boš zagotovo usmrtil? In če ti dam nasvet, mar mi boš prisluhnil?«

16 Toe Zedekiah mah tamquta hoi Jeremiah khaeah lokkamhaih to a sak; ka hinghaih paekkung, Angraeng loe hing pongah, kang hum mak ai, na hinghaih pakrong hae kaminawk ban ah doeh kang paek mak ai, tiah a naa.

Tako je kralj Sedekíja na skrivnem prisegel Jeremiju, rekoč: » Kakor živi Gospod, ki nam je naredil to dušo, te ne bom usmrtil niti te ne bom dal v roko teh mož, ki ti strežejo po življenju.«

17 To naah Jeremiah mah Zedekiah khaeah, Angraeng, misatuh kaminawk ih Angraeng, Israel Sithaw mah hae tiah thuih; Babylon siangpahrang ih angraengnawk khaeah nang aap nahaeloe, na hinghaih pathlung ueloe, hae vangpui doeh hmai hoiah thlaek mak ai; nangmah hoi na imthung takohnawk doeh hing o tih.

Potem je Jeremija rekel Sedekíju: »Tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Če boš zagotovo šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo tvoja duša živela in to mesto ne bo sežgano z ognjem in živel boš ti in tvoja hiša,

18 Toe Babylon siangpahrang ih angraengnawk khaeah nang aap ai nahaeloe, hae vangpui hae Khaldian kaminawk ban ah paek ueloe, nihcae mah hmai hoiah thlaek o tih; nang doeh nihcae ban thung hoi na loih mak ai, tiah thuih, tiah a naa.

toda če ne boš šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo to mesto dano v roke Kaldejcem in požgali ga bodo z ognjem in ne boš pobegnil iz njihove roke.«

19 Zedekiah siangpahrang mah Jeremiah khaeah, Khaldian kaminawk khaeah kacaeh Judah kaminawk to ka zit, Babylon kaminawk mah kai hae nihcae ban ah paek ueloe, nihcae mah na pacaekthlaek tih, tiah a naa.

Kralj Sedekíja pa je rekel Jeremiju: »Bojim se Judov, ki so prebegnili h Kaldejcem, da me ne bi izročili v njihovo roko in bi se mi posmehovali.«

20 Jeremiah mah, Nihcae mah to kaminawk khaeah na paek o mak ai. Tahmenhaih hoiah kang thuih ih Angraeng ih lok hae tahngai ah; to tiah nahaeloe nang han hoih ueloe, na hinghaih to pathlung tih.

Toda Jeremija je rekel: »Ne bodo te izročili. Ubogaj, rotim te, glas Gospoda, ki ti ga govorim. Tako bo dobro s teboj in tvoja duša bo živela.

21 Toe nihcae khae angpaek hanah nang maak nahaeloe, Angraeng mah hae tiah kai khaeah lok amtuengsak boeh;

Toda če zavrneš iti naprej, je to beseda, ki mi jo je pokazal Gospod:

22 khenah, Judah siangpahrang im ah caehtaak ih nongpatanawk to Babylon siangpahrang angraengnawk hmaa ah hoi o boih tih, to naah nongpatanawk mah, Nam puinawk mah ang zoek moe, nang ang caeh o taak boeh; tangnong thungah nang tang caeng boeh pongah, nam puinawk mah angqoi o taak boeh, tiah na thui o tih.

›Glej, vse ženske, ki so preostale v hiši Judovega kralja, bodo privedene k princem babilonskega kralja in te ženske bode rekle: ›Tvoji prijatelji so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tvoja stopala so pogreznjena v blato in oni so se umaknili nazaj.‹

23 Na zunawk hoi na caanawk to Babylon kaminawk hmaa ah hoi o boih tih; nihcae ban thung hoiah na loih o mak ai; Babylon siangpahrang mah na naeh tih; hae vangpui doeh hmai hoiah thlaeksak tih, tiah a naa.

Tako bodo privedli ven vse tvoje žene in tvoje otroke h Kaldejcem in ne boš ušel iz njihove roke, temveč boš zajet z roko babilonskega kralja in povzročil boš, da bo to mesto sežgano z ognjem.‹«

24 To naah Zedekiah mah Jeremiah khaeah, Hae loknawk hae mi doeh panoeksak hmah, to tiah nahaeloe na dueh mak ai.

Potem je Sedekíja rekel Jeremiju: »Naj noben človek ne izve o teh besedah in ne boš umrl.

25 Kai hoiah lok aram, tiah ukkung angraengnawk mah panoek o pongah nang khaeah angzoh o moe, siangpahrang khaeah tih lok maw na thuih moe, siangpahrang mah tih lok maw ang thuih, angphak hmah, nang phat nahaeloe kang hum han, tiah na naa o nahaeloe,

Toda če princi slišijo, da sem govoril s teboj in pridejo k tebi in ti rečejo: ›Razglasi nam sedaj, kaj si rekel kralju, ne skrivaj tega pred nami in ne bomo te usmrtili; in tudi kaj je kralj rekel tebi.‹

26 nihcae khaeah, Duek han ih Jonathan im ah na caehsak let hmah, to ah ka dueh moeng tih, tiah tahmenhaih ni ka hnik, tiah thui ah, tiah a naa.

Potem jim boš rekel: ›Svojo ponižno prošnjo sem predstavil pred kraljem, da mi ne bi povzročil, da se vrnem v Jonatanovo hišo, da bi tam umrl.‹

27 Ukkung angraengnawk boih Jeremiah khaeah caeh o moe, anih to lokdueng o: toe siangpahrang mah thuih pae ih lok baktih toengah Jeremiah mah nihcae khaeah thuih pae. Siangpahrang hoiah lokthuih hoi ih lok to mi mah doeh thaih ai pongah, nihcae mah anih khaeah lokdueng o let ai boeh.

Potem so prišli vsi princi k Jeremiju in ga vprašali in ta jim je povedal glede na vse te besede, ki jih je kralj zapovedal. Tako so prenehali govoriti z njim, kajti zadeva ni bila zaznana.

28 Jeremiah loe Jerusalem lakhaih ni pha ai karoek to thongim thungah oh.

Tako je Jeremija prebival na dvorišču ječe do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet. Bil je tam, ko je bil Jeruzalem zavzet.