Jeremiah 27
1 Josiah capa Judah siangpahrang Zedekiah siangpahrang ah oh amtong nathuem ah, Angraeng ih lok Jeremiah khaeah angzoh,
Na začetku kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla Jeremiju ta beseda od Gospoda, rekoč:
2 Angraeng mah, kai khaeah, Qui hoi hnam to sah ah loe, na tahnong nuiah koeng ah,
»Tako mi govori Gospod: ›Naredi si vezi in jarme in si jih položi na svoj vrat
3 to pacoengah to qui hoi hnam to Edom, Moab, Ammon, Tura hoi Sidon siangpahrangnawk khaeah pat paeh. To prae hoi angzo siangpahrang ih laicaehnawk loe Judah siangpahrang Zedekiah tongh hanah Jerusalem ah oh o.
in jih pošlji edómskemu kralju, moábskemu kralju, amónskemu kralju, tirskemu kralju in k sidónskemu kralju, po roki poslancev, ki so prišli v Jeruzalem k Judovemu kralju Sedekíju
4 Nihcae mah angmacae ukkung angraengnawk khaeah, Misatuh kaminawk ih Angraeng, Israel Sithaw mah, Nangmacae ukkung angraengnawk khaeah,
in jim zapovej, da rečejo svojim gospodarjem: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Tako boste rekli svojim gospodarjem:
5 kaimah ni thacak parai ban to payangh moe, long hoi a nuiah kaom kaminawk hoi taw ah kaom moisannawk boih to ka sak; kai loe paek koeh ih kaminawk khaeah ka paek, tiah thuih, tiah thui pae oh, tiah a naa.
›Jaz sem naredil zemljo, človeka in živali, ki so na zemlji, s svojo veliko močjo in s svojim razširjenim laktom in izročil sem jo, komur se je meni zdelo primerno.
6 Ka tamna, Babylon siangpahrang Nebuchadnezzar khaeah vaihi hae praenawk hae ka paek boih boeh; a tok sak pae o hanah taw ih moinawk doeh anih hanah ka paek boeh.
Sedaj sem vse te dežele dal v roko svojega služabnika, babilonskega kralja Nebukadnezarja in tudi živali polja sem mu izročil, da mu služijo.
7 Anih ih prae boenghaih pha ai karoek to prae kaminawk boih mah, anih ih tok, a caanawk ih tok, a caanawk ih caa patoeng ih tok to sah pae o tih; pop parai kaminawk hoi lensawk siangpahrangnawk mah doeh anih ih tok to sah pae o tih.
Vsi narodi bodo služili njemu, njegovemu sinu in sinu njegovega sina, dokler ne pride pravi čas njegove dežele, potem pa ga bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji.
8 Toe, Babylon siangpahrang Nebuchadnezzar ih tok to sak koeh ai moe, anih ih hmuen phawh koeh ai kami hoi praenawk boih loe, anih ban ah kam rosak han: to prae to Nebuchadnezzar hanah sumsen hoi ka tuksak moe, khokhahaih hoiah maw, kasae nathaih hoiah maw ka dueksak han, tiah Angraeng mah thuih, tiah thui paeh oh, tiah a naa.
In zgodilo se bo, da narodi in kraljestva, ki ne bodo služili istemu babilonskemu kralju Nebukadnezarju in ki svojega vratu ne bodo položili pod jarem babilonskega kralja, da bom ta narod kaznoval, ‹ govori Gospod, ›z mečem in z lakoto in s kužno boleznijo, dokler jih ne použijem s svojo roko.
9 To pongah Babylon siangpahrang ih tok to sah pae o hmah, tiah nangcae khaeah kathui, nangmacae ih tahmaanawk, hmabang angzo han koi thui kaminawk, amang sah kaminawk, taqawk kawk thaih kaminawk, adoi sah kop kaminawk ih lok to tahngai o hmah.
Zato ne prisluhnite niti svojim prerokom, niti vedeževalcem, niti sanjačem, niti uročevalcem, niti svojim čarodejem, ki vam govorijo, rekoč: ›Ne boste služili babilonskemu kralju, ‹
10 Nihcae ih amsawnlok to na tahngaih o nahaeloe, prae kangthla ah kang thak o moe, kang haek o han, to tiah nangcae loe nang hmaa nang taa o tih.
kajti prerokujejo vam laž, da bi vas odstranili daleč od vaše dežele; in da bi vas jaz izgnal in bi se vi pogubili.
11 Toe Babylon siangpahrang ih lok to tahngaih moe, anih ih hmuen phaw kami, anih ih toksah kaminawk loe angmacae prae ah kho ka saksak han; nihcae loe to ah toksah o ueloe, khosah o tih, tiah Angraeng mah thuih.
Toda narodi, ki svoj vrat privedejo pod jarem babilonskega kralja in mu služijo, tiste bom pustil ostati mirne v njihovi lastni deželi, ‹ govori Gospod; ›in obdelovali jo bodo in prebivali v njej.
12 Hae loknawk hae Judah siangpahrang Zedekiah khaeah doeh ka thuih pae; Babylon siangpahrang ih hmuen to phaw oh, anih hoi anih kaminawk ih tok to sah pae oh, to tiah nahaeloe na hing o tih, tiah ka naa.
Tudi Judovemu kralju Sedekíju sem spregovoril glede na vse te besede, rekoč: ›Privedi vaše vratove pod jarem babilonskega kralja in služite njemu in njegovemu ljudstvu in živite.
13 Babylon siangpahrang ih toksak koeh ai prae kaminawk loe, Angraeng mah thuih ih lok baktih toengah, nangmah hoi nangmah ih kaminawk loe sumsen, khokhahaih hoi kasae nathaih hoiah dueh ai ah om o tih maw?
Zakaj bi umirali ti in tvoje ljudstvo, pod mečem, z lakoto in kužno boleznijo, kakor je Gospod govoril zoper narod, ki ne bo služil babilonskemu kralju?
14 To pongah Babylon siangpahrang ih tok to sah pae o hmah, tiah nangcae khaeah thui, tahmaanawk ih lok to tahngai o hmah, nihcae mah amsawnlok ni ang thuih o.
Zato ne prisluhnite besedam prerokov, ki vam govorijo, rekoč: ›Ne boste služili babilonskemu kralju, ‹ kajti laž vam prerokujejo.
15 Nangcae khaeah lok kathui tahmaanawk loe Kai ih ahmin hoiah amsawnlok ni a thuih o, nihcae to ka patoeh ai; nihcae ih lok baktiah na sak o nahaeloe, nangcae hoi nangcae khaeah lokthui tahmaanawk to prae kangthla ah ka haek moe, kang hmatsak han, tiah Angraeng mah thuih, tiah ka thuih pae.
Kajti jaz jih nisem poslal, ‹ govori Gospod, ›vendar v mojem imenu prerokujejo laž; da bi vas jaz lahko izgnal ven in bi se pogubili, vi in preroki, ki vam prerokujejo.‹«
16 To pacoengah qaimanawk hoi kaminawk boih khaeah, Khenah, Angraeng mah, akra ai ah Angraeng imthung ih laom sabaenawk to Babylon hoiah sin o boih let tih, tiah lok kathui tahmaanawk ih lok to tahngai o hmah; nangcae khaeah amsawnlok ni ang thuih o, tiah Angraeng mah thuih, tiah ka naa.
Govoril sem tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Ne prisluhnite besedam svojih prerokov, ki vam prerokujejo, rekoč: ›Glejte, posode Gospodove hiše bodo sedaj v kratkem ponovno privedene nazaj iz Babilona, ‹ kajti prerokujejo vam laž.
17 Nihcae ih lok to tahngai o hmah; na hing o hanah Babylon siangpahrang ih tok to sah pae oh; to tiah na sah o ai nahaeloe hae vangpui hae amrosak boih mak ai maw?
Ne prisluhnite jim. Služite babilonskemu kralju in živite. Zakaj bi bilo to mesto opustošeno?
18 Nihcae loe tahmaa ah oh o moe, Angraeng ih lok to thuih hanah tawn o tangtang nahaeloe, Jerusalem ih Angraeng im hoi Judah siangpahrang im ih kanghmat laom sabaenawk Babylon ah caeh o haih han ai ah, misatuh kaminawk ih Angraeng khaeah tahmenhaih hni o nasoe.
Toda če bi bili preroki in bi bila Gospodova beseda z njimi, naj sedaj naredijo posredovanje h Gospodu nad bojevniki, da posode, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega kralja in v Jeruzalemu, ne gredo v Babilon.
19 Babylon siangpahrang Nebuchadnezzar mah, Judah ih angraengnawk, Jerusalem ih angraengnawk hoi nawnto, Jehoiakim capa, Judah siangpahrang Jekoniah Jerusalem hoi Babylon ah misong ah caeh haih naah, hae vangpui thungah kaom tungnawk, tuipui, angthui thaih imcih angdoethaih tungnawk hoi kanghmat laom sabaenawk to la boih ai, Angraeng ih im, Jerusalem ah kaom Judah siangpahrang im ah atho kana hmuemaenawk to a caehtaak mang vop, tiah misatuh kaminawk ih Angraeng mah thuih;
Kajti tako govori Gospod nad bojevniki glede stebrov, glede morja, glede podnožij in glede preostanka posod, ki preostajajo v tem mestu,
ki jih babilonski kralj Nebukadnezar ni vzel, ko je odvedel proč v ujetništvo Jehoníja, Jojakímovega sina, Judovega kralja, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemiče iz Juda in Jeruzalema.
Da, tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, glede posod, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega in jeruzalemskega kralja:
22 toe vaihi loe to hmuennawk to Babylon ah caeh o haih tih boeh, ka kawkhaih atue pha ai karoek to, to ah om o tih; to pacoengah kam laem haih let moe, hae ahmuen ah ka suek let han, tiah Angraeng mah thuih, tiah ka thuih pae.
odnesene bodo v Babilon in tam bodo do dneva, ko jih obiščem, ‹ govori Gospod, ›potem jih bom privedel gor in jih ponovno vrnil na ta kraj.‹«
