Isaiah 57

1 Katoeng kami duek naah mi mah doeh dawncang o ai; kami palungnathaih tawn kami hoi katoeng kami to lak ving naah, patangkhanghaih thung hoi loisak han ih ni katoeng kami to lak ving, tiah mi mah doeh panoek o ai.

Pravični propada in nihče si tega ne jemlje k srcu. Usmiljeni ljudje so odvzeti, nihče ne preudarja, da je pravični odvzet pred zlom, ki pride.

2 Katoengah khosah kami loe monghaih thungah akunh; toenghaih loklam to pazui o pongah, duek naah angmacae iihkhun nuiah kamong ah iih o.

Vstopil bo v mir. Počivali bodo v svojih posteljah, vsakdo, ki hodi v svoji poštenosti.

3 Toe nangcae miklet kop caanawk, takpum zaw kami ih caanawk, payang caanawk, hae ah angzo oh!

Toda približajte se sèm, vi sinovi čarodejk, seme zakonolomca in vlačuge.

4 Mi maw na pahnui o thuih? Mi han maw pahni na kaek o thuih moe, palai na pathok o thuih? Nangcae loe lokaek thaih kaminawk ih caa, lok amlai kaminawk ih caa ah na ai maw na oh o?

Zoper koga se zabavate? Zoper koga širite usta in iztezate jezik? Mar niste otroci prestopka, seme neresnice,

5 Aqam kahing thing tlim ah krangnawk hoiah zaehaih na sak o; cathaeng tlim ih azawn ah nawktanawk to hum moe, angbawnhaih sah kami ah na ai maw na oh o?

ki se vnemate z maliki pod vsakim zelenim drevesom, ki koljete otroke v dolinah pod skalnimi pečinami?

6 Vacong thung thlung kamnaenawk salak ih krangnawk to bok hanah na qoih o; to krangnawk loe na toep o han koi qawk ah oh; to krangnawk khaeah naek koi angbawnhaih hmuen to na paek o moe, cang hoi angbawnhaih to na sak o. To baktih hmuen pongah, kai palung anghoe tih, tiah na poek o maw?

Med gladkimi kamni vodotoka je tvoj delež; ti, ti so tvoj žreb. Celo njim si izlivala pitno daritev, darovala si jedilno daritev. Mar naj prejmem tolažbo v teh?

7 Maesang nuiah iihhaih to na sak moe, to ahmuen ah angbawnhaih sak hanah na dawh tahang.

Na vzvišeni in visoki gori si si postavila svojo posteljo, celo tja gor odhajaš, da daruješ klavno daritev.

8 Krang bokhaih to pahnet thaih han ai ah ahnuk ahma thok to na suek; kai hae nang pahnawt sut boeh: minawk kalah khaeah khukbuen nang khring thuih, iihkhun nuiah na dawh, iihkhun to kalen ah na sak moe, nihcae hoi lokmaihaih to na sak; bangkrai ah kaom nihcae to na hnuk naah iihkhun to na khit.

Tudi za vrati in podboji si postavila svoj spomin, kajti odkrila si se drugemu kot meni in odšla gor. Razširila si svojo posteljo in sklenila zavezo z njimi; ljubila si njihovo posteljo, kjer si jo videla.

9 Siangpahrang khaeah olive situi hoiah na caeh moe, hmuihoih tuinawk to kapop ah na patoh, na laicaehnawk to kangthla ah na patoeh, taprong karoek to nang hum tathuk boeh. (Sheol h7585)

Odhajaš h kralju z mazilom, množila si svoje dišave, svoje poslance si poslala daleč in sebe si ponižala celo do pekla. (Sheol h7585)

10 Na caehhaih loklam mah nang tha angphosak, toe Oephaih om ai boeh, tiah thui hmah; na ban thacakhaih hoi hinghaih to na hnuk boeh pongah, nang pho ai boeh.

Izmučena si v veličini svojih poti, vendar ne praviš: ›Tam ni upanja.‹ Našla si življenje svoje roke, zato nisi bila užaloščena.

11 Kai khaeah lok nam lai moe, kai hae nang pahnet, palung thung hoi doeh na poek ai boeh, to tih khoek to mi maw na zit? Atue sawk parai ah kang oh taak duem pongah maw kai hae nang zii ai?

Pred kom si bila prestrašena ali si se bala, da si lagala in se nisi spomnila mene niti si tega nisi vzela k srcu? Mar nisem molčal celo od davnine in se me ne bojiš?

12 Nangmah hoi nangmah to kahoih ah na poek, toe na toenghaih hoi na toksakhaihnawk to kam tuengsak han; toe nang han tih atho doeh om mak ai.

Razglašal bom tvojo pravičnost in tvoja dela, kajti ne bodo ti koristila.

13 Na qah naah nangmah ih krangnawk mah abomh o nasoe; krangnawk loe takhi mah hmut phaeng tih; anghahhaih takhi mah to krangnawk to hmut boih tih; toe kai oep kaminawk loe prae to toep o ueloe, kai ih kaciim mae to toep o tih.

Ko vpiješ, naj te tvoje trume rešijo; toda veter jih bo vse odnesel proč, ničevost jih bo vzela. Toda tisti, ki svoje trdno upanje polaga vame, bo vzel v last deželo in podedoval mojo sveto goro

14 Long to aphum oh, aphum oh, loklam to pakhrai oh! Kai ih kaminawk caehhaih loklam ah amthaek han koi kaom hmuennawk to takhoe oh, tiah thui tih.

in rekel bo: ›Nasujte, nasujte, pripravite pot, vzemite kamen spotike iz poti mojega ljudstva.‹

15 Ciimcai tiah ahmin kaom, dungzan khoek to kaom, ranui koekah kaom Sithaw mah; Kai loe hmuensang hoi hmuenciim ah ka oh, poekhaih pahnaem kami hoi dawnpakhuem kaminawk palung angthawksak hanah, kai loe poekhaih pahnaem moe, dawnpakhuem kaminawk hoi nawnto ka oh.

Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni, ki naseljuje večnost, čigar ime je Sveti: ›Prebivam na visokem in svetem kraju, pa tudi s tistim, ki je skesanega in ponižnega duha, da oživim duha ponižnega in da oživim srce skesanega.

16 Nihcae to zaehaih ka net poe mak ai, palung doeh ka phui thuih poe mak ai; ka sak ih hinghaih hoi muithla loe ka hmaa ah amro tih boeh.

Kajti ne bom se prepiral na veke niti ne bom vedno besen, kajti duh bi opešal pred menoj in duše, ki sem jih naredil.

17 Amtlai hmoek koehhaih anih zaehaih pongah palung ka phui moe, anih to ka thuitaek; palungphui moe, mikhmai ka hawk ving, toe anih loe a caeh koehhaih loklam bangah caeh toengtoeng vop.

Zaradi krivičnosti njegove pohlepnosti sem bil besen in ga udaril. Skril sem se in bil besen, on pa je kljubovalno odšel po poti svojega srca.

18 Anih caehhaih loklam to ka hnuk boeh, toe ngan ka tuisak han; anih to ka zaeh moe, angmah hoi nawnto palungsae kaminawk khaeah monghaih to ka paek han.

Videl sem njegove poti in ozdravil ga bom. Prav tako ga bom vodil in obnovil tolažbe njemu in njegovim žalovalcem.

19 Pahni ah thingthai ka ohsak; kangthla ah kaom kaminawk hoi kazoi ah kaom kaminawk khaeah, Monghaih, monghaih to om nasoe, ngan ka tuisak han, tiah Angraeng mah thuih.

Jaz ustvarjam sad ustnic: ›Mir, mir tistemu, ki je daleč proč in tistemu, ki je blizu, ‹ govori Gospod ›in jaz ga bom ozdravil.

20 Toe kasae kaminawk loe anghak ai ah kangthawk tuiphu, tangnong hoi anghnoeng pazawk tuinawk baktiah ni oh o.

Toda zlobni so kot razburkano morje, kadar ne more počivati, katerega vode bljuvajo blato in umazanijo.

21 Kasae kami hanah loe monghaih roe om ai, tiah Angraeng mah thuih.

Tam ni miru, ‹ govori moj Bog, ›zlobnemu.‹«