Isaiah 51

1 Toenghaih hnukah pazui moe, Angraeng pakrong kaminawk, ka lok hae tahngai oh; na aah o ih lungsong hoi na takaeh o ih tangqom to khen oh;

Prisluhnite mi, vi, ki sledite pravičnosti, vi, ki iščete Gospoda. Glejte na skalo, iz katere ste izklesani in k luknji jame, iz katere ste izkopani.

2 nam pa Abraham hoi nangcae cunkung Sarah to khen oh; tangsuek naah loe anih khue ni ka kawk, toe tahamhoihaih ka paek pongah, anih loe kating ai ah pung.

Poglejte na Abrahama, svojega očeta in na Saro, ki vas je rodila. Kajti poklical sem ga samega, ga blagoslovil in namnožil.

3 Angraeng mah Zion to mongsak tih; kamro ahmuennawk boih doeh mongsak tih; anih ih praezaek to Eden baktiah angcoengsak ueloe, anih ih long karoem ahmuen to Angraeng ih takha baktiah angcoengsak tih; athung ah loe anghoehaih, oephaih, anghoe lok thuihaih hoi laasakhaih loknawk to om tih.

Kajti Gospod bo tolažil Sion, tolažil bo vse njegove opustošene kraje in njegovo divjino bo naredil podobno Edenu in njegovo puščavo podobno Gospodovemu vrtu. V njem bo najti radost in veselje, zahvaljevanje in glas melodije.

4 Kai ih kaminawk, ka lok hae tahngai oh; Aw ka caengnawk, kai khaeah naa patueng oh; patuk ih toenghaih lok loe kai khae hoiah tacawt tih, ka toenghaih loe prae kaminawk hanah aanghaih ah om tih.

Prisluhni mi, moje ljudstvo; pazljivo mi prisluhni, oh moj narod. Kajti postava bo izšla od mene in svojo sodbo bom naredil, da počiva za svetlobo ljudstvu.

5 Ka toenghaih loe zoi boeh, ka pahlonghaih doeh longh li boeh, ka ban mah kaminawk to lokcaek tih; tuipui thung ih prae kaminawk mah kai to zing o ueloe, ka ban thacakhaih to oep o tih.

Moja pravičnost je blizu, moja rešitev duš je odšla naprej in moji lakti bodo sodili ljudstvo; otoki bodo čakali name in v moj laket bodo zaupali.

6 Van ah na mik padai o tahang ah loe long ah khen o tathuk ah; van loe hmaikhue baktiah anghmaa ving tih, long doeh kahni baktiah prawn ueloe, athung ah kaom kaminawk loe taksae baktiah dueh o tih.

Povzdignite svoje oči k nebu in poglejte dol na zemljo spodaj, kajti nebo bo izginilo proč kakor dim in zemlja se bo postarala kakor obleka in tisti, ki prebivajo na njej, bodo umrli na podoben način, toda moja rešitev duš bo večna in moja pravičnost ne bo odpravljena.

7 Toenghaih panoek kaminawk hoi palung thungah ka patuk ih lok suem kaminawk, ka lok hae tahngai oh; kaminawk mah zoehhaih to zii o hmah, nihcae mah kasae thuihaih pongah doeh tasoeh o hmah.

Prisluhnite mi vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, v čigar srcu je moja postava. Ne bojte se graje ljudi niti ne bodite prestrašeni ob njihovih zasramovanjih.

8 Karaa mah nihcae to kahni baktiah caa king ueloe, langkawk mah nihcae to tuumui baktiah caa tih; toe ka toenghaih loe dungzan khoek to cak poe tih, ka pahlonghaih doeh caanawk ih adung khoek to om poe tih.

Kajti molj jih bo pojedel kakor obleko in ličinka jih bo pojedla kakor volno, toda moja pravičnost bo na veke in moja rešitev duš od roda do roda.

9 Aw Angraeng ih ban nang, Angthawk ah, anglawt ah loe thacakhaih hoiah om ah; canghnii ih ni kalaem baktih, adung kangquem baktiah, angthawk ah. Rahab to takroek pat moe, pahui pui ahmaa caasakkung loe nang na ai maw?

Zbudi se, zbudi se, nadeni si moč, oh Gospodov laket. Zbudi se kakor v starodavnih dneh in rodovih od davnine. Mar nisi ti tisti, ki je posekal Rahaba in ranil zmaja?

10 Tuipui hoi kathuk parai tuinawk kangsakkung loe nang na ai maw? Kathuk tuipui nuiah akrang tangcae kaminawk caehhaih loklam sahkung loe nang na ai maw?

Mar nisi ti tisti, ki je osušil morje, vode velike globine, ki je globine morja spremenil v pot za odkupljene, da so prešli?

11 To pongah Angraeng mah akrang tangcae kaminawk to amlaem o let ueloe, laasakhaih hoiah Zion ah akun o tih; nihcae loe dungzan anghoehaih lumuek to angmuek o tih; oephaih hoi anghoehaih to hnu o tih; to naah palungsethaih hoi qahhaih loe cawn ving tih boeh.

Zato se bodo Gospodovi odkupljenci vrnili in s petjem prišli na Sion in večna radost bo na njihovi glavi. Dosegli bodo veselje in radost, bridkost in žalovanje pa bosta pobegnila.

12 Nangcae pathloepkung loe Kai, kaimah hae boeh ni; kadueh thaih kami, phroh baktiah azaem thaih kami capa to maw na zit o?

Jaz, celó jaz sem ta, ki vas tolaži. Kdo si ti, da bi se bal človeka, ki bo umrl in človeškega sina, ki bo narejen kot trava,

13 Vannawk payuengkung, long angdoethaih sahkung, nang sahkung Angraeng to na pahnet ving boeh; pacaekthlaekkung mah kai hae hum tih boeh, tiah palung thung hoiah na poek o moe, ni thokkruek zithaih hoiah kho na sak o; pacaekthlaek kami palungphuihaih loe naa ah maw oh?

pozabljaš pa Gospoda, svojega stvarnika, ki je razprostrl nebo in položil temelje zemlji in si se nenehno vsak dan bal zaradi razjarjenosti zatiralca, kakor če bi bil ta pripravljen, da uniči? In kje je zatiralčeva razjarjenost?

14 Thongkrah kaminawk loe thongim thungah dueh o mak ai, zok doeh amthlam o mak ai, anih loe loih phrat tih.

Ujeti popotnik hiti, da bi bil lahko izpuščen in da ne bi umrl v jami niti da njegovega kruha ne bi zmanjkalo.

15 Kai loe tuipui mah hangh hanah, tuipui angthawksakkung Angraeng na Sithaw ah ka oh; Anih ih ahmin loe misatuh kaminawk ih Angraeng, tiah oh.

Toda jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki je razdelil morje, katerega valovi rjovijo: » Gospod nad bojevniki je njegovo ime.«

16 Vannawk angmah ih ahmuen ah suemkung, long angdoethaih ahmuen sahkung, Zion khaeah, Nangcae loe kai ih kami ah na oh o, tiah thuih hanah, na pakha ah ka loknawk to ka suek moe, ka ban hoiah kang pakaa boeh.

Svoje besede sem položil v tvoja usta in te zakril v senco svoje roke, da lahko zasadim nebo in položim temelje zemlji in rečem Sionu: ›Ti si moje ljudstvo.‹

17 Angraeng ban ih palungphuihaih boengloeng kanae Aw Jerusalem, anglawt lai ah, angthawk ah loe angdoe ah; tasoehhaih boengloeng to na naek boeh; anaengnawk doeh na naek boih boeh.

Zbudi se, zbudi se, vstani, oh [prestolnica] Jeruzalem, ki si pila pri Gospodovi roki čašo njegove razjarjenosti. Pila si droži iz čaše trepetanja in jih posrebala.

18 Angmah tapen ih capanawk thungah hoiah angmah han loklam patuekkung mi doeh om o ai; angmah pacah ih capanawk thungah doeh, anih ban hoiah zae kami om o ai.

Nikogar ni, da jo usmerja med vsemi sinovi, ki jih je rodila niti ni nikogar izmed njenih sinov, ki jih je vzgojila, da jo prime za roko.

19 Patangkhanghaih hnetto ah kaom, caaknaek khaa pongah kami amrohaih ah kaom sumsen hoi duekhaih to na nuiah phak naah, mi mah maw na qah haih tih? Kawbangmaw kang pathloep thai han?

Ti dve stvari sta prišli nadte; komu bo žal zate? Opustošenje, poguba, lakota in meč. Po kom te bom potolažil?

20 Na capanawk loe tha zok o sut boeh moe, thaang pongah aman sathar baktiah, lamkrung kruekah angsongh o; nihcae loe Angraeng palungphuihaih hoi na Sithaw thuitaekhaih to amhah o sut boeh.

Tvoji sinovi so oslabeli, ležijo na vrhu vseh ulic, kakor divji bik v mreži. Polni so Gospodove razjarjenosti, graje tvojega Boga.

21 To pongah pacaekthlaekhaih tongh kami, misurtui hoi nae ai ah mu paquih kami, vaihi tahngai ah;

Zato poslušaj sedaj to, ti trpeča in pijana, toda ne z vinom.

22 angmah ih kaminawk khenzawnkung, na Sithaw, na Angraeng Sithaw mah, Khenah, na ban pong ih tasoehhaih boengloeng, palung ka phuihaih boengloeng pong ih anaengnawk to na naek let han ai ah, na ban thung hoiah ka lak ving boeh:

Tako govori tvoj Gospod, Gospod in tvoj Bog, ki se poteguje za stvar svojega ljudstva: »Glej, iz tvoje roke sem vzel čašo trepetanja, celó droži iz čaše svoje razjarjenosti. Ne boš je več ponovno pila,

23 na nuiah caeh kaminawk hanah, loklam baktiah na takpum to long ah baih pae ah, na nuiah ka caeh o thai hanah, long ah tabok oh, tiah kathui, nangcae pacaekthlaek kaminawk ban ah to boengloeng to ka suek pae han, tiah a thuih.

temveč jo bom položil v roko tistih, ki te stiskajo, ki so tvoji duši rekli: ›Skloni se, da lahko gremo preko‹ in svoje telo si položila kakor tla in kakor ulico tistim, ki so šli preko.