Isaiah 42

1 Khenah ka caksak ih ka tamna; ka qoih ih kami, palung koek ih loe anih ni; a nuiah ka Muithla to ka suek, anih mah Gentel kaminawk hanah toenghaih to sin pae tih.

Glej, moj služabnik, ki ga podpiram; moj izvoljeni, v katerem se moja duša razveseljuje; svojega duha sem položil nanj. Oznanil bo sodbo poganom.

2 Anih loe loklam ah hang mak ai, lok to aek mak ai, mi mah doeh anih ih lok to thai mak ai.

Ne bo vpil, niti povzdignil [glasu], niti svojemu glasu ne bo povzročil, da bi bil slišan na ulici.

3 Ahmaa kaom akung to anih mah khaek mak ai, kadueh tom hmai doeh paduek mak ai; anih mah oephaih hoi toenghaih to sin tih.

Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo ugasnil. Sodbo bo privedel k resnici.

4 Anih loe long ah toenghaih om ai karoek to, palungboeng mak ai, tha doeh sae mak ai; tui mah takui ih prae kaminawk mah anih patukhaih to zing o tih.

Ne bo opešal niti ne bo izgubil poguma, dokler ne postavi sodbe na zemlji in otoki bodo čakali na njegovo postavo.

5 Vannawk sak pacoengah, payuengkung; long thungah kaom hmuennawk boih pungsakkung, long ah kaom kaminawk han anghahaih takhi paekkung, long cawh kaminawk hanah hinghaih takhi paekkung, Angraeng Sithaw mah hae tiah thuih;

Tako govori Gospod Bog, ki je ustvaril nebesa in jih razpel; ki je razprostrl zemljo in to, kar prihaja iz nje; on, ki daje dih ljudstvu na njej in duha tem, ki hodijo po njej:

6 Kai Angraeng mah toenghaih hoiah kang kawk, na ban to kang patawnh pae moe, kang toep han; kaminawk lokmaihaih hoi Gentelnawk aanghaih ah kang suek han;

»Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti in držal bom tvojo roko in te varoval in dam te za zavezo ljudstvu, za svetlobo poganom,

7 mikmaengnawk ih mik to amtuengsak moe, thongkrah kaminawk loisak pacoengah, thongkrakhaih im kaving thungah anghnu kaminawk prawt kami ah kang suek han.

da odpreš slepe oči, da privedeš jetnike iz ječe in te, ki sedijo v temi, ven iz jetnišnice.

8 Kai loe Angraeng ah ka oh; ka hmin loe to tiah oh; ka lensawkhaih to minawk kalah khaeah ka paek mak ai, kai pakoehhaih doeh sak cop ih krangnawk khaeah ka paek mak ai.

Jaz sem Gospod. To je moje ime in svoje slave ne bom dal drugemu niti svoje hvale rezanim podobam.

9 Khenah, hmaloe ah ka thuih ih hmuennawk loe oh tangtang boeh, vaihi loe kangtha hmuennawk ni ka thuih; to hmuennawk om ai naah kang thuih coek boeh, tiah a naa.

Glej, prejšnje stvari so se zgodile in razglašam nove stvari. Preden vzbrstijo ti povem o njih.«

10 Tuipui thung caeh kaminawk hoi tuipui thungah kaom hmuennawk boih, tuipui mah takui ih prae kaminawk hoi a thungah kaom kaminawk boih, Angraeng khaeah laa kangtha to sah oh loe long boenghaih hoiah anih saphawhaih laa to sah oh.

Zapojte Gospodu novo pesem in njegovo hvalo s konca zemlje, vi, ki greste dol do morja in vse, kar je v njem, otoki in njegovi prebivalci.

11 Praezaeknawk hoi to ah kaom vangpuinawk loe tha hoiah hang o nasoe, Kedar ih kaminawk doeh anghoe o nasoe; lungsong pongah kaom kaminawk mah anghoehaih laa to sah o nasoe loe, mae nui hoiah hang o nasoe.

Naj divjina in njena mesta dvignejo svoj glas, vasi, ki jih naseljuje Kedár. Naj skalni prebivalci pojejo, naj zavpijejo z vrhov gora.

12 Angraeng khaeah lensawkhaih paek o nasoe, tuipui thung ih praenawk khaeah anih saphawhaih laa to panoek o sak nasoe.

Naj dajo slavo Gospodu in razglašajo njegovo hvalo na otokih.

13 Angraeng loe thacak kami baktiah caeh ueloe, misatuh kami baktiah minawk palungthin to pahruek tih; hanghaih hoi misatukhaih lok to thui tih, ue, hang ueloe, a misanawk to pazawk tih.

Gospod bo šel naprej kakor mogočen mož, ljubosumnost bo razvnel kakor bojevnik. Vpil bo, da, rjovel, prevladal bo zoper svoje sovražnike.

14 Kai loe atue kasawk ah kam uep; lok apae ai ah ka oh duem, pauephaih hoiah kho ka sak; toe vaihi loe nongpata caa oh natuem ih kana aham baktih toengah, ka hangh han; vaito ah kam rosak phaeng han.

»Dolgo časa sem zadrževal svoj mir, bil sem tiho in se zadrževal. Sedaj [pa] bom vpil kakor ženska v porodnih mukah; hkrati bom uničil in požrl.

15 Maenawk hoi maesomnawk to ka pongsak sut moe, phrohnawk doeh ka zaeksak boih han; vapui tui to ka kangsak moe, tuilinawk doeh ka kangsak boih han.

Opustošil bom gore in hribe in posušil vsa njihova zelišča in reke bom naredil otoke in posušil bom ribnike.

16 Nihcae mah panoek o vai ai ih loklam hoiah mikmaengnawk to ka zaeh han; nihcae mah panoek o vai ai ih loklam ah ka caeh haih han; nihcae hmaa ih vinghaih to aanghaih ah kang coengsak moe, kangkawn loklamnawk to ka patoengh han. Nihcae khaeah hae hmuennawk hae ka sak pae han, nihcae to ka pahnawt sut mak ai.

Privedel bom slepe po poti, ki je niso poznali, vodil jih bom po stezah, ki jih niso poznali. Temo pred njimi bom naredil svetlobo in skrivljene stvari ravne. Te stvari jim bom storil in ne bom jih zapustil.

17 Sak cop ih krang oep kaminawk, krangnawk khaeah, Nangcae loe kaicae ih sithaw ah na oh o, tiah thui kaminawk loe azathaih hoiah hnukbang ah amlaem o let tih.

Obrnjeni bodo nazaj, silno bodo osramočeni tisti, ki zaupajo v rezane podobe, ki ulitim podobam pravijo: ›Vi ste naši bogovi.‹

18 Nangcae naapang kaminawk, tahngai oh; nangcae mikmaengnawk, na hnuk o thai hanah, khen oh.

Poslušajte, vi gluhi, in glejte, vi slepi, da boste lahko videli.

19 Mi maw ka tamna baktiah mik kamaeng, to tih ai boeh loe mi maw ka patoeh ih laicaeh baktiah naa kapang? Kai khaeah angpaek kami baktih, Angraeng ih tamna baktiah mi maw mikmaeng ah kaom?

Kdo je slep, razen mojega služabnika? Ali gluh kakor moj poslanec, ki sem ga poslal? Kdo je slep, kakor kdor je popoln in slep kakor Gospodov služabnik?

20 Hmuen kating ai na hnuk o boeh, toe tidoeh na poek o ai; naa doeh akhaw to mah na thaih o ai.

Gleda mnoge stvari, toda ti jih ne obeležuješ; odpira ušesa, toda on ne sliši.

21 Angraeng loe a toenghaih pongah ni anghoe, a patuk ih lok to pakoeh moe, lensawkhaih hoiah koisak.

Gospod je zelo zadovoljen zaradi svoje pravičnosti; poveličeval bo postavo in jo naredil častitljivo.

22 Hae acaeng loe amrohaih hoi lomhaih tongh kami ah oh; nihcae loe tangqom thungah krak o moe, thongim thungah anghawk o boih; amrohaih tongh o naah, mi mah doeh akrang ai; hmuenmae lomh pae o naah, mi mah doeh paek o let ah, tiah thui pae o ai.

Toda to je ljudstvo, oropano in oplenjeno; vsi izmed njih so ujeti v luknje in skriti v jetnišnicah. Za plen so in nihče ne osvobaja; za ukradeno blago in nihče ne reče: ›Povrni.‹

23 Tipongah hae kaminawk loe lok tahngai o ai loe? Angzo han koi atue to panoek moe, pakuem kami oh o maw?

Kdo izmed vas bo temu pazljivo prisluhnil? Kdo bo prisluhnil in slišal za čas, ki pride?

24 Mi mah maw lomh hanah Jacob to paek moe, mingcahnawk ban ah Israel to paek? A zae o pongah to tiah paekkung loe Angraeng angmah na ai maw? Nihcae loe Angraeng ih loklam to pazui o ai moe, anih mah patuk ih lok doeh tahngai pae o ai.

Kdo je Jakoba izročil v plen in Izraela roparjem? Mar ne Gospod, on, zoper katerega smo grešili? Kajti niso želeli hoditi po njegovih poteh niti niso bili poslušni njegovi postavi.

25 To pongah nihcae nuiah hmai baktih kamngaeh palungphuihaih to kraih moe, kanung parai misatukhaih to phaksak; nihcae loe hmai mah takui khoep, toe panoek o ai toengtoeng vop; hmaipalai mah kangh boeh, toe tidoeh sah ai ah oh o toengtoeng vop.

Zato je nanj izlil razjarjenost svoje jeze in moč bitke. To ga je vžgalo vsenaokoli, vendar ni vedel. To ga je žgalo, vendar si tega ni vzel k srcu.«