Genesis 44

1 Joseph mah angmah ih im khenzawnkung khaeah, nihcae a phawh o thai thung, cang to phawsak ah loe, cang qanhaih phoisa to angmacae dip thungah pacaeng pae boih let ah, tiah a thuih pae.

Oskrbniku svoje hiše je zapovedal, rekoč: »Vreče mož napolni s hrano, kolikor lahko nesejo in denar vsakega človeka položi v ustje njegove vreče.

2 To pacoengah kai ih boengloeng, sum kanglung hoi sak ih boengloeng to, kanawk koek ih dip thungah cang a qanhaih phoisa hoi nawnto pacaeng paeh, tiah a naa. Joseph mah thuih ih lok baktih toengah anih mah sak.

Mojo čašo pa, srebrno čašo, položi v ustje vreče najmlajšega in njegov žitni denar.« Ta je storil glede na besedo, ki jo je Jožef spregovoril.

3 Khawnbang khodai naah loe nihcae to, angmacae ih laa hrang hoi nawnto patoeh.

Takoj, ko je bila zjutraj svetloba, so bili možje odposlani, oni in njihovi osli.

4 Nihcae vangpui thung hoi tacawt o moe, nasetto kangthla ah doeh caeh o ai vop, to naah Joseph mah angmah ih im khenzawn kami khaeah, to kaminawk to patom ah loe, na kae naah, nihcae khaeah, Tipongah kahoih hmuen to kasae hoiah nang pathok o loe?

Ko so odšli ven iz mesta in še ne daleč proč, je Jožef rekel svojemu oskrbniku: »Vstani, sledi možem in ko jih boš dohitel, jim reci: ›Zakaj ste zlo nagradili za dobro?

5 Tih hanah ka angraeng mah tui naek naah patoh ih, a boengloeng to na paquk o loe? To boengloeng loe kaom han koi hmuen khet naah patoh ih boengloeng ah oh, na sak o ih hmuen hae hoih ai, tiah thui paeh, tiah a naa.

Mar ni to tisto iz česar moj gospod pije in s čimer zares vedežuje? S takšnim dejanjem ste storili zlo.‹«

6 Anih mah nihcae to kae naah, a thuisak ih lok baktih toengah nihcae khaeah a thuih pae.

Ta jih je dohitel in jim spregovoril te iste besede.

7 Toe nihcae mah, Tikhoe ka angraeng loe to tiah lokthuih loe? Na tamnanawk loe to baktih hmuen to ka sah o mak ai.

Rekli so mu: »Zakaj moj gospod govori te besede? Bog ne daj, da bi tvoji služabniki storili glede na to stvar.

8 Khenah, dip thungah ka hnuk o ih phoisa mataeng doeh, Kanaan prae thung hoiah kang sin o let bae; kawbang maw na angraeng im ih phoisa hoi sui to ka paqu o halat tih?

Glej, denar, ki smo ga našli v ustjih svojih vreč, smo iz kánaanske dežele ponovno prinesli k tebi, kako bi potem ukradli srebro ali zlato iz hiše tvojega gospodarja?

9 Na tamnanawk thungah mi kawbaktih ih dip thungah doeh to hmuen to na hnuk nahaeloe, anih to dueh nasoe; kalah kaicae boih loe ka angraeng ih tamna ah ka oh o han, tiah a naa o.

Pri komerkoli izmed tvojih služabnikov bi bilo to najdeno, naj umre, mi pa bomo tudi sužnji mojemu gospodu.«

10 Anih mah, Na thuih o ih lok baktiah om nasoe, mi kawbaktih ih dip thungah doeh boengloeng to ka hnuk nahaeloe, anih to ka tamna ah om nasoe, kalah kaminawk loe loih o tih, tiah a naa.

Rekel je: » Naj bo sedaj tudi to glede na vaše besede. Ta, pri komer bo to najdeno, bo moj služabnik, vi pa boste brez krivde.«

11 To pacoengah long ah karangah amtik o moe, angmacae ih dip to paongh o boih.

Potem so naglo sneli vsak mož svojo vrečo k tlom in vsak mož je svojo vrečo odprl.

12 Im toepkung mah kacoeh ih hmuen hoi kanawk ih hmuen khoek to pakrong pae bit; to naah Benjamin ih dip thungah boegloeng to a hnuk.

On pa je iskal in začel pri najstarejšem in nehal pri najmlajšem in čaša je bila najdena v Benjaminovi vreči.

13 To naah nihcae loe laihaw to asih o moe, laa hrang nuiah hmuennawk to thuengh o pacoengah, vangpui ah amlaem o let.

Potem so raztrgali svoja oblačila in vsak človek je otovoril svojega osla in vrnili so se v mesto.

14 Judah hoi nawkamyanawk Joseph imthung ah akun o naah, Joseph loe imthung ah oh vop, nihcae loe anih hmaa ah long ah akuep o.

Juda in njegovi bratje so prišli v Jožefovo hišo, kajti še je bil tam in padli so pred njim na tla.

15 Joseph mah nihcae khaeah, Tipongah hae tiah na oh o loe? Na sak o ih hmuen ka panoek mak ai, tiah na poek o maw? tiah a naa.

Jožef jim je rekel: »Kakšno dejanje je to, kar ste storili? Ali ne veste, da tak mož, kakor jaz, lahko zagotovo vedežuje?«

16 Judah mah anih khaeah, Ka angraeng khaeah timaw ka thuih o han boeh? Timaw ka thuih o han vop? Kawbang maw toenghaih kam tueng o sak han? Na tamnanawk ih zaehaih Sithaw mah amtuengsak boeh; khenah, kaicae loe nang ih tamna ah ni ka oh o han boeh, kaicae hoi boengloeng phawkung loe na tamna ah ka oh o han boeh, tiah a naa.

Juda je rekel: »Kaj bomo rekli mojemu gospodu? Kaj naj govorimo? Ali kako se bomo očistili? Bog je odkril krivičnost svojih služabnikov. Glej, mi smo gospodovi služabniki, tako mi, kakor tudi ta, pri komer se je našla čaša.«

17 Toe Joseph mah nihcae khaeah, To baktih hmuen to ka sah mak ai; boengloeng phawkung khue ni kai ih tamna ah om tih; kalah boih loe nam pa khaeah lunghoihta hoiah caeh oh, tiah a naa.

Rekel je: »Bog ne daj, da bi tako storil. Temveč človek, v čigar roki je najdena čaša, bo moj služabnik. Kar pa se tiče vas, se v miru dvignite k svojemu očetu.«

18 Judah mah anih khaeah caeh moe, Aw, ka angraeng, ka angraeng khaeah lok pakha to mah na thuisak raeh, nang loe Faro hoi kangvan ah na oh; toe na tamna nuiah palungphuisak hma raeh.

Potem se mu je približal Juda in rekel: »Oh, moj gospod, naj tvoj služabnik, prosim te, spregovori besedo v ušesa mojega gospoda in naj tvoja jeza ne gori zoper tvojega služabnika, kajti ti si celo kakor faraon.

19 Ka angraeng nang mah, Nam pa hoi nam nawk na tawnh o vop maw? tiah nang dueng.

Moj gospod je svoje služabnike vprašal, rekoč: ›Imate očeta ali brata?‹

20 Kaicae mah ka angraeng khaeah, Kam pa loe oh vop, anih loe mitong boeh moe, mitong lam ah sak ih capa maeto oh vop; anih ih amya loe duek boeh; amno ih capanawk thungah anih khue ni anghmat boeh; anih loe ampa mah paroeai palung, tiah kang thuih o.

In mi smo mojemu gospodu rekli: ›Imamo očeta, starca in otroka njegove visoke starosti, malčka. Njegov brat je mrtev in on je sam ostal od svoje matere in njegov oče ga ljubi.‹

21 To naah nang mah na tamnanawk khaeah, Kai khaeah angzo o haih ah, hnuk han ka koeh toeng, tiah na thuih.

Ti pa si rekel svojim služabnikom: ›Privedite ga dol k meni, da lahko svoje oči usmerim nanj.‹

22 Kaicae mah ka angraeng nang khaeah, Nawkta loe ampa hoi ampraek thai ai, anih mah caeh taak nahaeloe, kam pa loe dueh tih, tiah kang thuih o.

Mi pa smo mojemu gospodu rekli: ›Deček ne more zapustiti svojega očeta, kajti če bi zapustil svojega očeta, bi njegov oče umrl.‹

23 Toe nang mah na tamnanawk khaeah, Asoi koek nam nawk to nang zo o haih tathuk ai nahaeloe, ka mikhmai nang hnu o let mak ai boeh, tiah nang thuih.

Svojim služabnikom si rekel: ›Razen če pride dol z vami vaš najmlajši brat, ne boste več videli mojega obraza.‹

24 Na tamnanawk kam pa khaeah ka caeh o let naah, ka angraeng nang mah nang thuih ih loknawk to ka thuih pae o boih.

Pripetilo se je, ko smo prišli gor k tvojemu služabniku, mojemu očetu, da smo mu povedali besede mojega gospoda.

25 To naah kam pa mah, Caeh o let ah loe, cang na qan pae o let ah, tiah ang naa.

Naš oče je rekel: ›Pojdite ponovno in nam kupite malo hrane.‹

26 Toe kaicae mah, Ka caeh o tathuk let mak ai; asoi koek kam nawk angzoh naah ni ka caeh o thai tih; asoi koek kam nawk to om ai nahaeloe, to kami ih mikhmai to ka hnu o let thai mak ai boeh, tiah ka naa o.

Mi pa smo rekli: ›Ne moremo iti dol. Če bo z nami naš najmlajši brat, potem bomo šli dol, kajti ne smemo videti moževega obraza, razen če bo z nami naš najmlajši brat.‹

27 Na tamna ih ampa mah, Ka zu mah caa hnetto ang sak pae, tito na panoek o.

Tvoj služabnik, moj oče, nam je rekel: ›Vi veste, da mi je žena rodila dva sinova.

28 Maeto loe kai khae hoiah caeh ving boeh pongah, Anih loe moi kasan mah taprawt pet pet boeh mue, tiah kang naa o. To pacoeng hoiah loe anih to ka hnu let ai boeh.

Eden je odšel od mene in rekel sem: ›Zagotovo je raztrgan na koščke‹ in od takrat ga nisem videl.

29 Anih hae na lak o let moe, kasae tongh moeng nahaeloe, palungset loiah ka lu nui ih sampok hoiah ni nawnto taprong thungah nang thak o tih boeh, tiah ang naa. (Sheol h7585)

Če tudi tega vzamete od mene in ga zadene nesreča, boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba.‹ (Sheol h7585)

30 To pongah vaihi, nawkta hae hoi ai ah, na tamna mah kam pa khaeah ka caeh let nahaeloe, nawkta hinghaih hoi amhoe thai ai kam pa mah,

Zdaj torej, ko pridem k tvojemu služabniku, svojemu očetu in dečka ne bo z nami, glede na to, da je njegovo življenje vezano na življenje dečka,

31 nawkta to khet hawk moe, kaicae hoi nawnto nawkta angzo ai, tiah panoek nahaeloe, anih loe dueh roep tih boeh; na tamnanawk mah palungset loiah anih lu nui ih sampok to taprong thungah ka laem o sak moeng tih. (Sheol h7585)

se bo zgodilo, ko bo videl, da dečka ni z nami, da bo umrl. Tvoji služabniki bodo sive lase tvojega služabnika, našega očeta, z bridkostjo privedli do groba. (Sheol h7585)

32 Na tamna kai mah nawkta to ngancuem ah kang zoh haih let han hmang, tiah ka thuih pae boeh; anih to kang zo haih let ai nahaeloe, ka hing thung kam pa hmaa ah kasae thuihaih ka phawh han hmang, tiah lok ka thuih boeh.

Kajti tvoj služabnik je postal pôrok za dečka mojemu očetu, rekoč: ›Če ga ne privedem k tebi, potem bom na veke prinašal krivdo svojemu očetu.‹

33 To pongah vaihi nawkta zuengah kai hae na tamna ah ka oh han, nawkta loe amyanawk hoi nawnto amlaemsak ah.

Zdaj torej, prosim te, naj tvoj služabnik ostane namesto dečka suženj mojemu gospodu, deček pa naj gre gor s svojimi brati.

34 Nawkta om ai ah, kawbang maw kam pa khaeah kam laem let thai tih? To tih ai nahaeloe, kam pa nuiah kapha raihaih to ka hnu moeng tih, tiah a naa.

Kajti kako bom šel k svojemu očetu, dečka pa ne bo z menoj? Da ne bi morda videl zla, ki bi prišlo na mojega očeta.«