Genesis 43
1 Prae thungah khokhahaih nung parai vop.
Lakota v deželi pa je bila huda.
2 Izip prae thung hoi phawh o ih cang to caak o boih pacoengah ampa mah, nihcae khaeah, Caeh o let ah loe, cang to na qan pae o let raeh, tiah a naa.
Pripetilo se je, ko so pojedli žito, ki so ga prinesli iz Egipta, da jim je njihov oče rekel: »Ponovno pojdite, kupite nam malo hrane.«
3 Toe Judah mah anih khaeah, To ih kami mah, Nam nawk na hoi o ai nahaeloe, ka mikhmai nang hnu o thai mak ai, tiah ang thuih boeh.
Juda mu je spregovoril, rekoč: »Človek nam je slovesno izpričal, rekoč: ›Ne boste videli mojega obraza, razen če bo z vami vaš brat.‹
4 Kam nawk to kaicae hnukah nang zohsak nahaeloe, ka caeh o tathuk moe, cang to kang qan pae o han;
Če hočeš z nami poslati našega brata, bomo šli dol in ti kupili hrano,
5 toe anih to nang zosak ai nahaeloe, ka caeh o tathuk mak ai; to kami mah, Nam nawk na hoi o ai nahaeloe, ka mikhmai na hnu o thai mak ai, tiah a thuih boeh, tiah a naa.
toda če ga nočeš poslati, ne bomo šli dol, kajti človek nam je rekel: ›Ne boste videli mojega obraza, razen če bo z vami vaš brat.‹«
6 Israel mah, kai raihaih paek hanah, tikhoe kam nawk oh vop, tiah na thuih o loe? tiah a naa.
Izrael je rekel: »Zakaj postopate z menoj tako slabo, da ste možu povedali, da imate še brata?«
7 Nihcae mah, To kami mah kaimacae kawng hoi imthung takoh kawng, nam pa hing vop maw? Nam nawk kalah oh vop maw? tiah ang dueng; kaicae mah doeh ang dueng ih lok ni ka pathim pae o; nam nawk haeah na hoi o tathuk ah, tiah thui tih tito mi mah maw panoek? tiah a naa.
Rekli so: »Mož nas je strogo povprašal o našem stanju in o našem sorodstvu, rekoč: › Ali vaš oče še živi? Imate še enega brata?‹ In povedali smo mu glede na pomen teh besed. Mar bi lahko zagotovo vedeli, da bo rekel: ›Svojega brata pripeljite dol?‹«
8 To pacoengah Judah mah ampa Israel khaeah, Kaicae boih, nangmah hoi nawkta to dueh ai, ka hing o thai hanah, nawkta to kai hoi nawnto patoeh ah, kang thawk o moe, ka caeh o roep han boeh, tiah a naa.
Juda pa je svojemu očetu Izraelu rekel: »Pošlji dečka z menoj in bomo vstali ter šli, da bomo lahko živeli in ne umrli, tako mi, kakor ti in tudi naši malčki.
9 Anih to kahoih ah ka khetzawn han hmang; anih to nang khaeah kang zo haih let ai moe, na hmaa ah kang pha haih let ai nahaeloe, ka hing thung zaehaih ka zok han; kai khaeah anih to na suk ah;
Jaz bom poroštvo zanj. Iz moje roke ga boš zahteval. Če ti ga ne privedem in postavim predte, potem naj krivdo nosim na veke,
10 hae tiah pakaahaih om ai nahaeloe, ka caeh o moe, vai hnetto doeh kam laem o han boeh, tiah a naa.
kajti razen, če se ne bi obotavljali, bi se zagotovo sedaj drugič vrnili.«
11 To naah ampa Israel mah nihcae khaeah, To tiah om nasoe, tiah na poek o nahaeloe, hae tiah sah oh; hae prae thung ih kahoih koek thingthai, tak angnok koi hmuihoih, khoitui zetta, aan ah thuh ih hmuihoih, myrrh, thingthai mu hoi almond mu to phaw oh loe, to kami hanah tangqum ah paek oh.
Njihov oče Izrael jim je rekel: »Če mora biti to sedaj tako, storite tole. Vzemite od najboljših sadov dežele v svoje posode in odnesite dol človeku darilo, malo balzama, malo meda, dišave, miro, oreščke in mandlje.
12 Phoisa to kamtlai ah sin pae oh; nangmacae ih dip thungah kaom phoisa to sin oh loe, paek o let ah; anih mah pacaeng pazae moeng mue.
V svoje roke vzemite dvojen denar. Denar, ki je bil priveden nazaj v ustjih vaših vreč, ga ponovno odnesite v svoji roki; morda je bila to pomota.
13 Nam nawk hae caeh o haih ah, angthawk oh loe, to kami khaeah caeh o let ah.
Vzemite tudi svojega brata in vstanite, ponovno pojdite k človeku.
14 To kami mah to ih nam nawk to prawt moe, Benjamin na hoih o let thai hanah, Thacak Sithaw mah nangcae to tahmen nasoe; kai loe ka caanawk pongah, palungset hoiah ni ka oh han boeh, tiah a naa.
Bog Vsemogočni pa naj vam da usmiljenje pred človekom, da lahko odpošlje proč vašega drugega brata in Benjamina. Če bom oropan svojih otrok, sem oropan.«
15 To pongah nihcae mah tangqum hoi phoisa to kamtlai ah sin o moe, Benjamin doeh caeh o haih; angthawk o moe, Izip prae ah caeh o tathuk pacoengah, Joseph hmaa ah angdoet o.
Možje so vzeli to darilo in v svojo roko vzeli dvojen denar in Benjamina. Vstali so in odšli dol k Egiptu in obstali pred Jožefom.
16 Nihcae salakah kaom Benjamin to Joseph mah hnuk naah, angmah ih im khenzawnkung khaeah, Hae kaminawk hae ka im ah caeh haih ah, maitaw maeto bop oh loe, buh raenghhaih to sah ah; athun naah nihcae hoi nawnto buh ka caak han, tiah a naa.
Ko je Jožef z njimi zagledal Benjamina je gospodarju svoje hiše rekel: »Privedi te može domov in zakolji in pripravi, kajti ti možje bodo opoldan kosili z menoj.«
17 Joseph mah thuih ih lok baktih toengah to kami mah sak pae, nihcae to Joseph im ah caeh haih.
Človek je storil kakor je Jožef zaukazal in človek je može privedel v Jožefovo hišo.
18 Joseph im ah a caeh haih pongah nihcae loe tasoeh o, canghni cang qan han a caeh o tangsuek naah aicae dip thungah phoisa oh let pongah ni, im ah ang caeh haih boeh; aicae hae na bop ueloe, nganbawh kana na paek tih boeh, tamna ah suek pacoengah, aicae ih laa hrangnawk doeh laa boih tih boeh, tiah a poek o.
Možje pa so bili prestrašeni, ker so bili privedeni v Jožefovo hišo. Rekli so: »Zaradi denarja, ki je bil prvič vrnjen v naše vreče, smo bili privedeni noter; da lahko zoper nas iščejo priložnost in padejo na nas in vzamejo za sužnje nas in naše osle.«
19 To pongah Joseph im toepkung khaeah caeh o moe, thok taengah anih khaeah lokthuih pae o.
Približali so se oskrbniku Jožefove hiše ter se z njim posvetovali pri hišnih vratih
20 Nihcae mah, Aw angraeng, kaicae loe canghniah haeah cang qan han kang zoh o vai boeh.
in rekli: »Oh gospod, prvič smo zares prišli dol, da kupimo hrano
21 Ataihaih im ka phak o naah, dip to ka paongh o, to naah kaimacae ih dip thungah phoisa tabu angmah toengroeng ah ka hnuk o let; to pongah vaihi kang sin o let.
in pripetilo se je, ko smo prišli v gostišče, da smo odprli svoje vreče in glej, denar vsakega človeka je bil v ustju njegove vreče, naš denar v polni teži in mi smo ga ponovno prinesli v svoji roki.
22 Cang qan hanah kalah phoisa doeh ka sin o let; mi mah maw kaicae ih dip thungah phoisa pacaeng, tito ka panoek o ai, tiah naa o.
In še en denar smo prinesli dol v svojih rokah, da kupimo hrano. Ne moremo povedati, kdo je naš denar položil v naše vreče.«
23 Anih mah, Lunghoihta hoiah om oh, mawn o hmah; nangcae ih Sithaw, nangcae ampa ih Sithaw mah ni nangcae ih dip thungah phoisa to ang pacaengh pae; nangcae ih phoisa loe ka hnuk bae, tiah a naa. To pacoengah anih mah Simeon to nihcae khaeah caeh haih.
Rekel je: »Mir vam bodi, ne bojte se. Vaš Bog in Bog vašega očeta vam je v vaše vreče dal zaklad. Jaz sem imel vaš denar.« In k njim je privedel Simeona.
24 Im toepkung mah nihcae to Joseph im ah caeh haih, khok amsaeh han tui a paek moe, laa hrangnawk doeh rawkcak pacah.
Človek je može privedel v Jožefovo hišo in jim dal vode in umili so si svoja stopala in njihovim oslom je dal krmo.
25 To ah buhcaak han oh, tiah a thaih o pongah, Joseph athun buhcaak han angzoh naah tangqum hae paek si, tiah a thuih o moe, tangqumnawk to pathok o.
In pripravili so darilo za Jožefa, ki je prišel opoldan, kajti slišali so, da bodo tam jedli kruh.
26 Joseph im ah amlaem naah, a sinh o ih tangqum to imthung ah Joseph han paek o moe, a hmaa ah long ah akuep pae o.
Ko je Jožef prišel domov, so mu prinesli darilo, ki je bilo v njihovi roki, v hišo in se mu priklonili k zemlji.
27 Ngan na tui o maw? Nang thuih o ih nam pa mitong loe ngantui maw? A hing vop maw? tiah a dueng.
Vprašal jih je o njihovi blaginji in rekel: » Ali je vaš oče zdrav, starec, o katerem ste govorili? Ali še živi?«
28 Nihcae mah, Na tamna kaicae ampa loe hing vop, ngan doeh tui vop bae, tiah a naa o; to pacoengah a hmaa ah akuep o moe, khingyahaih paek o.
Odgovorili so: »Tvoj služabnik, naš oče, je dobrega zdravja, on je še vedno živ.« In sklonili so svoje glave in se globoko priklonili.
29 A khet naah amno ih capa, amnawk Benjamin to a hnuk, Anih loe nang thuih o ih, nam nawk asoi koek maw? tiah a naa. Sithaw mah na tahmen nasoe, ka capa, tiah a naa.
Povzdignil je svoje oči in zagledal svojega brata Benjamina, sina svoje matere ter rekel: » Ali je to vaš mlajši brat, o katerem ste mi govorili?« Rekel je: »Bog ti bodi milostljiv, moj sin.«
30 Amnawk nuiah palungset pongah, qahhaih ahmuen pakrong hanah karangah a caeh ving; angmah ih imthung ah a caeh moe, to ah a qah.
Jožef se je podvizal, kajti njegova notranjost je hrepenela za njegovim bratom in iskal je kje bi se zjokal in vstopil v svojo sobo in se tam zjokal.
31 Mikhmai pathlak pacoengah, angzoh let, qah amsumh pacoengah, Buhcaak hanah patoemh oh, tiah a naa.
Umil si je obraz, odšel ven in se zadrževal ter rekel: »Pripravite kruh.«
32 Angmabueng caak hanah buh to patoemh pae o, anih ih nawkamyanawk caak hanah doeh ahmuen kalah ah buh to patoem pae o; anih hoi nawnto buhcaa Izip kaminawk hanah doeh buh to patoem pae o toeng; Izip kaminawk hanah panuet thoh pongah, Izip kaminawk loe Hebru kaminawk hoi nawnto buhcaa o ai.
Pripravili so posebej zanj in posebej zanje in posebej za Egipčane, ki so jedli z njim, ker Egipčani ne smejo jesti kruha s Hebrejci, kajti to je Egipčanom ogabnost.
33 Nawkamyanawk loe kacoeh koek hoi kanawk koek khoek to, angmacae ih saning baktih toengah Joseph hmaa ah anghnut o; nihcae loe maeto hoi maeto ang khet o moe, dawnrai o.
Sedeli so pred njim, prvorojenec glede na njegovo pravico prvorojenstva in najmlajši glede na svojo mladost in možje so se čudili drug drugemu.
34 Joseph mah nihcae caak hanah buh pazet naah, Benjamin to kalah kaminawk pongah alet pangato kamtlai ah a paek; nihcae loe naek o moe, anih hoi nawnto kanawm ah oh o.
Vzel je in jim poslal jedi izpred sebe, toda Benjaminovih jedi je bilo petkrat več kakor od kateregakoli izmed njih. In pili so in bili veseli z njim.
