Genesis 41
1 Saning hnetto boeng pacoengah, Faro mah amang to sak; anih loe vapui taengah angdoet.
Pripetilo se je ob koncu dveh polnih let, da je faraon sanjal in glej, stal je poleg reke.
2 Khenah, to naah krang kahoih, kathawk maitaw sarihto tui thung hoiah tacawt tahang moe, vapui taeng ih phroh to a caak o.
Glej, iz vode je prišlo sedem krav, lepega videza in debelega mesa in hranile so se na travniku.
3 To pacoengah krangsae, zaek kaeng kalah maitaw sarihto vapui thung hoiah tacawt let moe, hmaloe ih maitawnawk khaeah vapui taengah angdoet o.
Glej, za njimi je iz reke prišlo sedem drugih krav, bolnega videza in suhega mesa in so obstale poleg drugih krav na bregu reke.
4 Krangsae zaek kaeng maitawnawk mah, kranghoih kathawk maitaw sarihtonawk to caak o king. To naah Faro loe anglawt.
Krave bolnega videza in suhega mesa so pojedle sedem krav lepega in obilnega videza. Tako se je faraon prebudil.
5 A ih let naah amang to sak let; khenah, katak moe, kahoih parai cangqui sarihto loe cangkung maeto nuiah tacawt o tahang.
Zaspal je in drugič sanjal in glej, sedem žitnih klasov je vzklilo na enem steblu, bujnih in dobrih.
6 To pacoengah ni angyae bang ih takhi mah hmuh phaeng ih, katak ai kazaek cangqui sarihto tacawt let.
Glej, za njimi je zraslo sedem tankih klasov in ožganih z vzhodnikom.
7 To naah katak ai kazaek cangqui sarihto mah, katak moe, kahoih cangqui sarihtonawk to caak boih. Faro anglawt naah to hmuen loe, amang ah oh pae.
Sedem tankih klasov je požrlo sedem bujnih in polnih klasov. Faraon se je prebudil in glej, bile so sanje.
8 Khawnbang phak naah loe a dawnrai; to pongah Izip prae thungah kaom miklet kop kaminawk hoi palungha kaminawk to a kawk boih; Faro mah nihcae khaeah angmah ih amang to thuih pae, toe mi mah doeh leh pae o thai ai.
Pripetilo se je zjutraj, da je bil njegov duh vznemirjen in poslal je ter dal poklicati vse tamkajšnje egiptovske čarovnike in vse modre može in faraon jim je povedal svoje sanje, toda nikogar ni bilo, ki bi jih faraonu lahko razložil.
9 To naah boengloeng sinkung mah Faro khaeah, Vaihniah ka poek vawk;
Potem je faraonu spregovoril glavni točaj, rekoč: »Ta dan se spominjam svojih krivd.
10 nito naah Faro loe a tamnanawk nuiah palungphui moe, kai hoi buh thongkung to thongim khenzawnkung ih im ah thong ang pakhrak hoi hmaek.
Faraon je bil ogorčen nad svojima služabnikoma in me zaprl pod stražo v hišo poveljnika straže, oba, mene in glavnega peka
11 Qumhto naah, anih hoi nawnto amang ka sak hoi; kaimah hnik thuih koehhaih amang to ka sak hoi hmaek.
in sanjala sva sanje v eni noči, jaz in on. Sanjala sva vsak glede na razlago svojih sanj.
12 To naah misatuh angraeng ih tamna, Hebru kami, thendoeng maeto doeh oh toeng; anih khaeah amang to ka thuih pae hoi, anih mah kaihnik hanah amang ang leh pae; ka sak hoi ih amang to ang leh pae hoi hmaek.
Tam je bil z nama mladenič, Hebrejec, služabnik poveljnika straže in povedala sva mu in razložil nama je najine sanje. Razložil je vsakemu človeku glede na njegove sanje.
13 Anih mah ang leh pae ih amang baktih toengah, hmuen to oh phaek; kai loe tok ka hnuk let, kalah maeto loe thing nuiah bangh o, tiah a naa.
Pripetilo se je, kakor nama jih je razložil, tako je bilo. Mene je ponovno vrnil v mojo službo, njega pa je obesil.«
14 To pongah Faro mah Joseph to kawksak; anih to thongim thung hoi karangah angzoh o haih; sam to aah pae moe, khukbuen to angkraisak pacoengah, Faro hmaa ah a caeh.
Tedaj je faraon poslal in poklical Jožefa in naglo so ga privedli iz grajske ječe in obril se je ter zamenjal svoja oblačila in prišel k faraonu.
15 Faro mah Joseph khaeah, Amang ka sak, toe mi mah doeh na leh pae o thai ai; toe nang loe amang leh thaih, tiah thuih ih tamthang to ka thaih, tiah a naa.
Faraon je rekel Jožefu: »Sanjal sem sanje in nikogar ni, ki bi jih lahko razložil. O tebi pa sem slišal govoriti, da lahko razumeš sanje, da jih razložiš.«
16 Joseph mah Faro khaeah, Kai mah sakthaihaih ka tawn ai; toe Sithaw mah a koehhaih baktih toengah Faro khaeah thui tih, tiah a naa.
Jožef je faraonu odgovoril, rekoč: » To ni v meni. Bog bo dal faraonu odgovor miru.«
17 To pacoengah Faro mah Joseph khaeah, khenah, amang ah vapui taengah kang doet;
Faraon je Jožefu rekel: »V svojih sanjah, glej, sem stal na bregu reke
18 khenah, vapui thung hoiah krang kahoih, kathawk maitaw sarihto tacawt o moe, vapui taeng ih phrohnawk to a caak o.
in glej, iz reke je prišlo sedem krav, debelega mesa in lepega videza in hranile so se na travniku.
19 Khenah, to pacoengah krangsae kathawk ai, kazaek kaeng maitaw sarihto tacawt let bae.
In glej, sedem drugih krav je prišlo gor za njimi, mršavih in bolnega videza in suhega mesa, kakršnih po slabosti nisem še nikoli videl v vsej egiptovski deželi
20 Kasae moe, kathawk ai, kazaek kaeng maitaw sarihto mah, tacawt hmaloe krang kahoih, kathawk maitaw sarihtonawk to caak o king;
in krave suhega in bolnega videza so pojedle prvih sedem obilnih krav.
21 maitawnawk caak o king pacoengah doeh, caak king boeh, tito mi mah doeh panoek thai ai; toe kathawk maitaw kacaa king, kazaek maitawnawk loe, kathawk maitawnawk caa ai nathuem ih baktih toengah, krangset moe, zaek kaeng ah oh o toeng roeng vop. To pongah kang lawt ving.
Ko so jih pojedle, se ni moglo vedeti, da so jih pojedle, temveč so bile še vedno bolnega videza, kakor poprej. Tako sem se prebudil.
22 Amang ka sak let naah, khenah, kahoih parai cangkung maeto nuiah tacawt cangqui sarihto ka hnuk;
In v svojih sanjah sem videl, in glej, sedem klasov je vzbrstelo na enem steblu, polnih in dobrih
23 khenah, to pacoengah katak ai, kazaek, ni angyae bang ih takhi mah hmuh phaeng ih kamprawk cangqui sarihtonawk to ka hnuk let.
in glej, sedem klasov, izsušenih, tankih in ožganih z vzhodnikom, je pognalo za njimi.
24 Atak kaom ai, kazaek cangqui mah atak kaom cangqui sarihtonawk to paaeh boih; hae kawng hae miklet kop kaminawk khaeah ka thuih pae; toe mi mah doeh na thui pae o thai ai, tiah a naa.
Tanki klasi so požrli sedem dobrih klasov in to sem povedal čarovnikom, toda nikogar ni bilo, ki bi mi jih lahko razodel.«
25 To pacoengah Joseph mah Faro khaeah, Faro ih amang loe maeto ah ni oh; Sithaw mah sak han ih hmuen loe Faro khaeah amtuengsak boeh.
Jožef je rekel faraonu: »Faraonove sanje so ene. Bog je faraonu pokazal, kaj namerava storiti.
26 Kahoih maitaw sarihto loe saning sarihto thuikoehhaih ih ni; katak cangqui sarihto doeh saning sarihto thuikoehhaih ih ni; amang loe maeto ah ni oh.
Sedem dobrih krav je sedem let in sedem dobrih klasov je sedem let. Sanje so ene.
27 To maitawnawk hnukah tacawt krangsae moe, kazaek kaeng maitaw sarihtonawk doeh, saning sarihto thuikoehhaih ih ni; atak kaom ai, ni angyae bang ih takhi mah hmuh phaeng ih cangqui loe, saning sarihto thung khokha han thuikoehhaih ih ni.
In sedem krav suhega in bolnega videza, ki bodo prišle za njimi, je sedem let in sedem praznih klasov, ožganih z vzhodnikom, bo sedem let lakote.
28 Hae loe Faro khaeah ka thuih tangcae ih amang hoiah ni anghmong; Sithaw mah sak han ih hmuen to Faro khaeah amtuengsak boeh.
To je stvar, ki sem jo povedal faraonu: ›Kar Bog namerava storiti, je pokazal faraonu.
29 Khenah, Izip prae thung boih ah saning sarihto thung angraeng paraihaih to om tih;
Glej, pride sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deželi.
30 to pacoengah saning sarihto thung khokhahaih to om tih; to naah Izip prae thungah paroeai angraenghaih to mi mah doeh panoek mak ai boeh; khokhahaih mah prae to amrosak boih tih.
Za temi pa se bo dvignilo sedem let lakote in vse obilje v egiptovski deželi bo pozabljeno in lakota bo použila deželo.
31 Khokhahaih nung parai pongah, canghniah angraeng paraihaih to mi mah doeh panoek thai mak ai boeh.
Obilje v deželi se ne bo poznalo zaradi razloga lakote, ki bo sledila, kajti ta bo zelo boleča.
32 Sithaw mah sak han ih hmuen to caksak boeh pongah, Faro khaeah amang vai hnetto amtuengsak boeh; to pongah akra ai ah Sithaw mah to hmuen to omsak tih.
Zaradi tega so se sanje faraonu ponovile dvakrat. To je, ker je stvar osnovana od Boga in jo bo Bog kmalu izpolnil.
33 To pongah Faro mah, vaihi khopoek thaihaih hoiah palungha kaminawk to pakrong ah loe, Izip prae to uksak ah.
Zdaj naj torej faraon poišče razumnega in modrega moža ter ga postavi nad egiptovsko deželo.
34 Faro mah hae tiah sak na nasoe, prae ukkungnawk to kawk ah loe, prae angraenghaih saning sarihto thung tacawt cang to pangato thungah maeto kok o nasoe.
Naj faraon to stori in naj določi častnike nad deželo in naj v sedmih obilnih letih poberejo petino v egiptovski deželi.
35 Prae angraeng nathung nihcae mah cang to kok o nasoe loe, Faro khaeah suem o nasoe, vangpui kruekah cang to patung o nasoe.
Naj zberejo vso hrano tistih dobrih let, ki pridejo in žito prihranijo pod faraonovo roko in naj hrano čuvajo v mestih.
36 Saning sarihto thung Izip prae khokha naah, khokhahaih mah prae to paro ai ah, prae kaminawk mah caak o thai hanah, hae tiah cang patung han oh, tiah a naa.
Ta hrana bo deželi za zalogo zoper sedem let lakote, ki bo v egiptovski deželi, da dežela zaradi lakote ne bo propadla.‹«
37 To tiah Joseph mah thuih ih lok to Faro hoi a tamnanawk boih mah hoih, tiah poek o.
Stvar je bila dobra v faraonovih očeh in v očeh vseh njegovih služabnikov.
38 To pongah Faro mah, a tamnanawk boih khaeah, Sithaw ih Muithla katawn, hae baktih kami a hnu o thai tih maw? tiah a naa.
Faraon je rekel svojim služabnikom: »Ali lahko najdemo takšnega kakor je ta, moža, v katerem je Božji Duh?«
39 To pacoengah Faro mah Joseph khaeah, Sithaw mah nang khaeah hae hmuennawk hae amtuengsak boih boeh pongah, nang pongah khopoek thaih hoi palungha kami om ai boeh;
Faraon je rekel Jožefu: »Ker ti je Bog pokazal vse to, ne obstaja nihče tako razumen in moder, kakor si ti.
40 nang mah ka imthung to uk ah; na thuih ih lok baktih toengah kai ih kaminawk lokcaek han oh; kai loe angraeng tangkhang pongah kang hnut naah khue ni nang pong ka len kue ah ka om tih, tiah a naa.
Ti boš nad mojo hišo in glede na tvojo besedo bo vladano vsemu mojemu ljudstvu, samo v prestolu bom večji kakor ti.«
41 To pongah Faro mah Joseph khaeah, Izip prae boih ukkung ah kang suek boeh, tiah a naa.
Faraon je rekel Jožefu: »Glej, postavil sem te nad vso egiptovsko deželo.«
42 To pacoengah Faro mah angmah ih bantuek to angkhring moe, Joseph ih ban ah abuensak; puu kahni to angkhuksak moe, tahnong ah sui bungmu to a oihsak.
Faraon je iz svoje roke snel svoj prstan, ga dal na Jožefovo roko, ga oblekel v suknje iz tankega lanenega platna in okoli njegovega vratu obesil zlato verižico,
43 Anih mah hnetto haih hrang leeng nuiah Joseph to angthuengsak, kaminawk anih hmaa ah khokkhu cangkrawn oh, tiah hang o. To tiah anih loe Izip prae thung boih ukkung ah oh.
in pripravil ga je, da se pelje v drugem bojnem vozu, ki ga je imel in pred njim so klicali: »Upognite koleno.« In postavil ga je za vladarja nad vso egiptovsko deželo.
44 To pacoengah Faro mah Joseph khaeah, Kai loe Faro ah ka oh, toe nang ih lok ai ah loe mi kawbaktih doeh Izip prae thung boih ah a ban maw, a khok maw phok o thai mak ai, tiah a naa.
Faraon je Jožefu rekel: »Jaz sem faraon in brez tebe noben človek ne bo dvignil svoje roke ali stopala po vsej egiptovski deželi.«
45 Faro mah Joseph to Zaphnath Paneah, tiah ahmin paek moe, On vangpui ah kaom qaima Potipherah ih canu, Asenath to anih hanah zu ah a paek; Joseph loe Izip prae thung boih ah caeh.
Faraon je Jožefovo ime imenoval Cafenát Panéah in mu dal za ženo Asenáto, hčer Potifêra, duhovnika iz Ona. In Jožef je odšel nad vso egiptovsko deželo.
46 Joseph mah Izip siangpahrang Faro ih toksak pae naah, saning qui thumto oh boeh; Joseph loe Faro hmaa hoi caeh moe, Izip prae to takui boih.
Jožef je bil star trideset let, ko je stal pred faraonom, egiptovskim kraljem. In Jožef je odšel izpred faraonove prisotnosti in šel skozi vso egiptovsko deželo.
47 Saning sarihto thung prae thungah cang paroeai tacawt.
V sedmih obilnih letih je zemlja obrodila v obilju.
48 Joseph mah saning sarihto thung Izip prae thung boih ah cang to pakhueng moe, vangpui kruekah suek; vangpui taeng ih cang boih vangpui thungah pakhuengsak.
Zbral je vso hrano sedmih let, ki je bila v egiptovski deželi in hrano shranil v mestih, hrano polja, ki je bila naokoli vsakega mesta, je shranil v istem.
49 Anih mah patung ih cang loe tuipui taeng ih savuet baktiah paroeai pop moe, kroek laek ai khoek to pop, kroek doeh kroek thai ai boeh.
Jožef je zbral žita kakor morskega peska, zelo veliko, dokler ni prenehal šteti, kajti tega je bilo brez števila.
50 Khokhahaih amtong ai naah, On vangpui ah kaom qaima, Potipherah ih canu Asenath mah, Joseph han capa hnetto sak pae.
Preden je prišla lakota, sta bila Jožefu rojena dva sinova, ki mu ju je rodila Asenáta, hči Potifêra, duhovnika iz Ona.
51 Joseph mah Sithaw mah ka raihaih hoi kam pa ih imthung takoh ang pahnetsak boeh, tiah a thuih pongah calu to Manasse, tiah ahmin phui.
Jožef je ime prvorojenega imenoval Manáse, »Kajti Bog, « je rekel, »me je pripravil pozabiti vse moje garanje in vso hišo mojega očeta.«
52 A capa hnetto haih loe, Ka patanghaih prae ah Sithaw mah athaih ang thaisak, tiah a thuih pongah Ephraim, tiah ahmin sak.
Ime drugega je imenoval Efrájim: »Kajti Bog mi je storil, da bom rodoviten v deželi svoje stiske.«
53 Izip prae angraenghaih loe saning sarihto thungah boeng.
Sedem let obilja, ki je bilo v egiptovski deželi, je bilo končanih.
54 Joseph mah thuih ih lok baktih toengah, khokhahaih saning sarihto oh amtong boeh; prae boih ah khokha pongah kaminawk loe duek o, toe Izip prae ah loe buh to oh.
Začelo je prihajati sedem let pomanjkanja, glede na to, kakor je rekel Jožef in pomanjkanje je bilo po vseh deželah, toda v egiptovski deželi je bil kruh.
55 Izip prae thungah khokhahaih amtong naah, kaminawk loe buh hnik hanah Faro khaeah hang o; to naah Faro mah Izip kaminawk boih khaeah, Joseph khae caeh oh loe, a thuih ih lok baktih toengah sah oh, tiah a naa.
Ko je bila vsa egiptovska dežela izstradana, je ljudstvo vpilo k faraonu za kruh, faraon pa je vsem Egipčanom rekel: »Pojdite k Jožefu; kar vam reče, storite.«
56 Long pum ah khokhahaih to phak, Izip prae thung khokhahaih nung parai boeh pongah, Joseph mah patung ih cang to paongh moe, Izip kaminawk khaeah zawh.
Lakota je bila nad vsem obličjem zemlje in Jožef je odprl vsa skladišča in prodajal Egipčanom in lakota je v egiptovski deželi hudo naraščala.
57 Prae thung boih ah khokhahaih nung parai boeh pongah, prae kruek ih kaminawk Izip prae ah angzoh o moe, Joseph khaeah cang to qan o.
Vse dežele so prišle v Egipt k Jožefu, da kupijo žito, zato ker je bila lakota tako huda v vseh deželah.
