Genesis 12
1 Angraeng mah Abram khaeah, Na prae, nangmah ih canawk hoi na imthung takohnawk to caehtaak loe, kang patuek han ih prae ah caeh ah.
Gospod je torej rekel Abramu: »Pojdi ven iz svoje dežele in iz svojega sorodstva in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal.
2 Acaeng kalen kami ah kang sak han, tahamhoihaih kang paek moe, na hmin kang lensak han; tahamhoihaih na hnu tih.
Iz tebe bom naredil velik narod in blagoslovil te bom in tvoje ime naredil veliko in ti boš blagoslov.
3 Nang tahamhoihaih paek kaminawk to tahamhoihaih ka paek moe, nang tangoeng kaminawk to ka tangoeng han; nang rang hoiah long ah kaom kaminawk boih tahamhoih o tih.
Blagoslovil bom tiste, ki te blagoslavljajo in preklel tistega, ki te preklinja, in v tebi bodo blagoslovljene vse družine zemlje.«
4 Angraeng mah anih khaeah thuih pae ih lok baktih toengah, Abram mah loe caeh; Lot doeh anih hoi nawnto caeh; Haran vangpui hoi tacawt naah, Abram loe saning qui sarih, pangato oh boeh.
Tako je Abram odšel, kakor mu je Gospod spregovoril in Lot je šel z njim. Abram pa je bil star petinsedemdeset let, ko je odšel iz Harána.
5 Abram loe a zu Sarai, amya capa Lot, a tawnh ih hmuennawk boih, Haran vangpui hoiah kawk ih kaminawk boih Kanaan prae ah caeh haih, Kanaan prae to a phak o.
Abram je vzel svojo ženo Sarájo in Lota, sina svojega brata ter vse njuno imetje, ki sta ga zbrala in duše, ki sta jih pridobila v Haránu in šli so, da gredo v kánaansko deželo in prišli so v kánaansko deželo.
6 Abram loe kahoih Shekem ih ahmuen ah caeh moe, Moreh ih azawn to phak naah, Kanaan kaminawk loe to prae thungah khosak o boeh.
Abram je šel skozi deželo do kraja Sihem, na Moréjevo ravnino. In takrat je bil v deželi Kánaanec.
7 Abram khaeah Angraeng angphong moe, hae prae hae na caanawk khaeah ka paek han, tiah a naa. To pongah anih khaeah amtueng, Angraeng hanah to ahmuen ah hmaicam maeto a sak pae.
Gospod se je prikazal Abramu ter rekel: »To deželo bom dal tvojemu potomcu.« In tam je zgradil oltar Gospodu, ki se mu je prikazal.
8 Anih loe to ahmuen hoiah angthawk moe, Bethel ni angyae bang kaom mae ah caeh pacoengah, ni duembang kaom Bethel vangpui hoi ni angyae bang kaom Ai vangpui salakah, kahni im to a sak; to ahmuen ah Angraeng khaeah hmaicam maeto a sak moe, Angraeng ih ahmin to palawk.
Od tam se je prestavil h gori na vzhodu Betela ter postavil svoj šotor in Betel je imel na zahodu, Aj pa na vzhodu. Tam je zgradil oltar Gospodu ter klical h Gospodovemu imenu.
9 Abram loe to ahmuen hoiah angthawk let moe, aloih bangah caeh tatuk.
Abram je potoval in še vedno šel proti jugu.
10 To nathuem ah Kanaan prae thungah khokhahaih to oh; prae thungah khokha nung parai pongah, Abram loe Izip prae ah khosak han caeh tathuk.
V deželi pa je bila lakota in Abram je odšel dol v Egipt, da tam začasno prebiva, kajti lakota v deželi je bila boleča.
11 Izip prae thung akun tom naah, a zu Sarai khaeah, Nang loe kranghoih nongpata ah na oh, tito ka panoek;
Toda pripetilo se je, ko je prišel blizu, da vstopi v Egipt, da je rekel svoji ženi Saráji: »Glej, torej vem, da si na pogled lepa ženska,
12 Izip kaminawk mah nang ang hnuk o naah, Hae nongpata loe anih ih zu ni, tiah thui o tih; nihcae kai hae na hum o ueloe, nang loe na loih o sak tih.
zato se bo zgodilo, ko te bodo Egipčani zagledali, da bodo rekli: ›To je njegova žena‹ in bodo mene ubili, toda tebe bodo ohranili pri življenju.
13 To pongah kai loe anih ih tanuh ni, tiah thui ah; to tiah ni nang rang hoiah kai hae kahoih ah na khenzawn o ueloe, ka hinghaih loih tih, tiah a naa.
Reci, prosim te, [da] si moja sestra, da bo zaradi tebe lahko dobro z menoj in bo moja duša živela zaradi tebe.«
14 Abram Izip prae thung akun naah, Izip kaminawk mah anih ih zu to kranghoih parai ah hnuk o.
Pripetilo se je, ko je Abram prišel v Egipt, da so Egipčani zagledali žensko, da je bila zelo lepa.
15 Faro ih angraengnawk mah anih to hnuk o naah, Faro khaeah thuih pae o, nongpata to Faro siangpahrang im ah caeh o haih.
Tudi faraonovi princi so jo videli in jo priporočili pred faraonom in ženska je bila vzeta v faraonovo hišo.
16 Anih pongah Abram to Faro mah kahoih ah khetzawn; Abram hanah tuunawk, maitaw taenawk, laa hrang ataenawk, tamna nongpanawk hoi tamna nongpatanawk, laa hrang amnonawk hoi kaengkuu hrangnawk to a paek.
In zaradi nje je [z] Abramom dobro ravnal, in imel je ovce, vole, osle, sluge, dekle, oslice in kamele.
17 Toe Abram ih zu Sarai pongah, Angraeng mah Faro hoi a imthung takoh nuiah kasae nathaih to phaksak.
Gospod pa je zaradi Abramove žene Saráje trpinčil faraona in njegovo hišo z velikimi nadlogami.
18 To pongah Faro mah Abram to kawk moe, Tipongah hae tiah nang sak loe? Tipongah anih loe ka zu ni, tiah nang thui ai loe? tiah a naa.
Faraon je poklical Abrama ter mu rekel: »Kaj je to, kar si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, da je bila tvoja žena?
19 Tikhoe anih loe ka tanuh ni, tiah nang thuih moe, ka zu ah nang laksak loe? To pongah vaihi na zu hae lah loe, caeh lai ah, tiah a naa.
Zakaj si rekel: ›Moja sestra je?‹ Tako bi jo lahko vzel k sebi za ženo. Zdaj torej glej svojo ženo, vzemi jo in pojdi svojo pot.«
20 Abram kawng pongah Faro mah angmah ih kaminawk khaeah thuih pae ih lok baktih toengah, nihcae mah Abram to a zu hoi a tawnh ih hmuennawk hoi nawnto patoeh o ving.
Faraon je glede njega zapovedal svojim ljudem in poslali so ga proč in njegovo ženo in vse, kar je imel.
