< Ezekiel 2 >
1 Anih mah kai khaeah, Kami capa, na khokkung ah angdoe ah, lok kang thuih han, tiah ang naa.
Rekel mi je: »Človeški sin, vstani na svoja stopala in spregovoril ti bom.«
2 Kai khaeah lok ang thuih naah ka thungah muithla to akun moe, anih mah ka khokkung ah angdoetsak pongah, ang thuih ih lok to ka thaih.
Ko mi je spregovoril, je vame vstopil duh in me postavil na moja stopala, da sem slišal tistega, ki mi je spregovoril.
3 Anih mah, Kami capa, Kai ih lok aek koeh acaeng ah kaom, Israel caanawk khaeah kang patoeh han: Nihcae loe ampanawk baktih toengah vaihni ni khoek to ka lok to aek o, tiah ang naa.
Rekel mi je: »Človeški sin, pošiljam te k Izraelovim otrokom, k upornemu narodu, ki se je uprl zoper mene. Oni in njihovi očetje so se pregrešili zoper mene, celó do točno tega dne.
4 Palung len, palung thah kaminawk khaeah kang patoeh han: to naah nihcae khaeah, Angraeng mah,
Kajti predrzni otroci so in trdega srca in jaz te pošljem k njim, ti pa jim boš rekel: ›Tako govori Gospod Bog.‹
5 (nihcae loe angaek thaih kami ah oh o pongah, ) lok tahngai doeh om tih, tahngai ai doeh om tih, toe nihcae salakah tahmaa oh boeh, tiah panoek o tih.
In oni, bodisi bodo slišali, bodisi se bodo zadržali (kajti uporna hiša so ), bodo vendar vedeli, da je bil med njimi prerok.
6 Nang, kami capa, na taengah kapop parai soekhring to oh moe, sataai salakah na oh cadoeh, nihcae to zii hmah, a thuih o ih loknawk doeh zii hmah; nihcae loe angaek thaih kami ah oh o pongah, nihcae mah thuih o ih loknawk to zii hmah, nihcae ih mikhmai pongah doeh palungboeng hmah.
Ti pa, človeški sin, se jih ne boj niti se ne boj njihovih besed, čeprav bodo s teboj osat in trnje in prebivaš med škorpijoni. Ne boj se njihovih besed niti ne bodi zaprepaden ob njihovih pogledih, čeprav so uporna hiša.
7 Nihcae loe laisaep thaih kami ah oh o pongah, nihcae mah tahngai maw, tahngai ai maw, nihcae khaeah ka thuih ih loknawk hae na taphong han oh.
Govoril jim boš moje besede, bodisi bodo slišali, bodisi se bodo zadržali, kajti najbolj uporni so.
8 Toe nang, kami capa, kang thuih ih lok hae tahngai ah. Nang loe laisaep thaih kami imthung takoh baktiah laisaep hmah; pakha to aangh loe kang paek ih hmuen hae caa ah, tiah ang naa.
Toda ti, človeški sin, poslušaj, kaj ti povem: ›Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša. Odpri svoja usta in pojej, kar ti dajem.‹«
9 Ka khet naah kai khaeah payangh ban maeto ka hnuk; khenah, to ban ah caqam tangoeng cabu maeto oh.
Ko sem pogledal, glej, je bila k meni poslana roka, in glej, zvitek knjige je bil v njej
10 Anih mah to caqam tangoeng to ka hmaa ah khramh naah, caqam ahnuk ahma tarik ih qahhaih, palungsethaih hoi khosak binghaih loknawk to oh.
in razprostrl ga je pred menoj. Popisan je bil znotraj in zunaj in na njem so bile zapisane žalostinke, žalovanja in gorje.