Exodus 16
1 Israel kaminawk boih, Elim ahmuen hoiah angthawk o moe, Elim hoi Sinai salakah kaom, Sin praezaek ah a caeh o; Izip prae hoi tacawthaih khrah hnetto haih ni hatlai pangato naah to ahmuen to a phak o.
Odšli so na svoje potovanje od Elíma in vsa skupnost Izraelovih otrok je prišla v Sinsko divjino, ki je med Elímom in Sinajem, na petnajsti dan drugega meseca po njihovem odhodu iz egiptovske dežele.
2 Praezaek ah kaminawk boih mah Mosi hoi Aaron to laisaep o thuih.
Celotna skupnost Izraelovih otrok je v divjini godrnjala zoper Mojzesa in Arona
3 Israel kaminawk mah nihnik khaeah, Izip prae ah moi thonghaih laom taengah anghnut moe, zok kamhah ah ka caak o naah, Angraeng ih ban hoi ka duek o nahaeloe hoih kue han to mah! Nanghnik mah haeah amkhueng kaminawk hae zok kamtlam ah dueksak hanah, hae praezaek ah na hoih hoi, tiah a naa o.
in Izraelovi otroci so jima rekli: »Bog daj, da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa in ko smo jedli kruha do sitega, kajti privedla sta nas v to divjino, da ta celoten zbor ubijeta z lakoto.«
4 To naah Angraeng mah Mosi khaeah, Khenah, nangcae han van hoiah takaw kho baktiah kang zohsak han; kaminawk to caeh o nasoe loe, nito caak kakhawt ah takaw to akhui o nasoe; ka paek ih lok tahngai o maw, tahngai o ai, tito hae tiah ka tanoek han.
Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Glej, za vas bom z neba deževal kruh in ljudstvo bo šlo ven in vsak dan nabralo določeno mero, da jih lahko preizkusim, ali se bodo ravnali po moji postavi ali ne.
5 Ni tarukto naah loe, ni kalah ah akhuih ih pongah kamtlai alet hnetto ah akhui o nasoe loe, suem o nasoe, tiah a naa.
In zgodilo se bo, da bodo na šesti dan pripravili to, kar so prinesli in tega bo dvakrat toliko, kolikor so dnevno nabrali.«
6 To pongah Mosi hoi Aaron mah Israel kaminawk boih khaeah, Izip prae thung hoi nangcae zaehoikung loe Angraeng ni, tito vai duem ah na panoek o tih;
Mojzes in Aron sta vsem Izraelovim otrokom rekla: »Zvečer, takrat boste vedeli, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele
7 akhawnbang ah doeh Angraeng lensawkhaih to na hnu o tih; na laisaep o haih to Angraeng mah thaih boeh; kaihnik loe kawbang maw ka oh hoi moe, nang laisaep o thuih? tiah a naa hoi.
in zjutraj, potem boste videli Gospodovo slavo, kajti on posluša vaša mrmranja zoper Gospoda. Kaj pa sva midva, da mrmrate zoper naju?«
8 Mosi mah, Angraeng mah caak han ih moi to duembang ah na paek o ueloe, akhawnbang ah zok amhah hanah takaw to na paek o tih; to naah, Na laisaep o haih lok Angraeng mah thaih boeh, tiah thuih ih lok to akoep tih; kaihnik loe kawbang maw ka oh hoi moe, nang laisaep o thuih? Laisaep kaminawk loe kaihnik laisaep thuih ai ah, Angraeng ni na laisaep o thuih, tiah a naa hoi.
Mojzes je rekel: » To se bo zgodilo, ko vam bo Gospod zvečer dal za jesti meso in zjutraj kruha do sitega, zakaj Gospod sliši vaša mrmranja, ki jih mrmrate zoper njega. Kaj pa sva midva? Vaša mrmranja niso zoper naju, temveč zoper Gospoda.«
9 To naah Mosi mah Aaron khaeah, Na laisaep o haih lok to Angraeng mah thaih boeh pongah, anih khaeah angzo oh, tiah thuih pae han a naa.
Mojzes je spregovoril Aronu: »Povej vsej skupnosti Izraelovih otrok: ›Pridite bliže, pred Gospoda, kajti slišal je vaša mrmranja.‹«
10 Aaron mah amkhueng Israel kaminawk boih khaeah lok to thuih pae, nihcae praezaek bangah doeng o naah, tamai nuiah Angraeng lensawkhaih to amtueng.
Pripetilo se je, ko je Aron govoril celotni skupnosti Izraelovih otrok, da so pogledali proti divjini in glej, Gospodova slava se je prikazala v oblaku.
11 Angraeng mah Mosi khaeah,
Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:
12 Israel kaminawk laisaephaih lok to ka thaih boeh; nihcae khaeah, Duembang ah moi to na caa o ueloe, akhawnbang ah takaw to zok kamhah ah na caa o tih; to naah kai loe nangcae ih Angraeng Sithaw ah ka oh, tito na panoek o tih, tiah thui paeh, tiah a naa.
»Slišal sem mrmranja Izraelovih otrok. Govori jim, rekoč: ›Zvečer boste jedli meso in zjutraj boste nasičeni s kruhom in vedeli boste, da jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«
13 To na ni duembang ah kuikoemnawk loe nihcae ohhaih ahmuen taeng koimong ah angzoh o tahang; akhawnbang ah loe misatuh kaminawk ataihaih ahmuen taengah dantui to krak.
Pripetilo se je, da so se zvečer pojavile prepelice in pokrile tabor in zjutraj je rosa ležala naokoli vojske.
14 Dantui anghmat pacoengah, khenah, praezaek ih long nui ah, dantui baktih kangbuet luet tetta kaom, hmuen to oh.
Ko je rosa, ki je ležala, izparela, glej, na obličju divjine je ležala majhna okrogla stvar, tako majhna kakor slana na tleh.
15 To hmuen to Israel kaminawk mah hnuk o naah, hae loe manna maw? tiah maeto hoi maeto a thuih o. To hmuen loe timaw, tito panoek o ai. Mosi mah nihcae khaeah, Hae loe na caak o hanah Angraeng mah paek ih takaw ni.
Ko so Izraelovi otroci to zagledali, so drug drugemu rekli: »To je mana.« Kajti niso vedeli, kaj je bilo to. Mojzes pa jim je rekel: »To je kruh, ki vam ga Gospod daje za jesti.
16 Angraeng mah, Kami boih mah caak kakhawt ah akhui oh; kahni im ah kaom a caanawk caak khawt ah, kami maeto mah omer maeto akhui o hanah a thuih pae.
To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal: ›Vsak mož naj od tega nabere glede na svoje prehranjevanje, gomer za vsakega človeka, glede na število vaših oseb; vzemite vsak mož za tiste, ki so v njegovih šotorih.‹«
17 A thuih ih lok baktih toengah Israel kaminawk mah sak o; thoemto kaminawk loe kapop ah akhuih o, thoemto kaminawk mah loe zetta ah akhuih o.
Izraelovi otroci so storili tako in nabrali, nekateri več, drugi manj.
18 To tiah akhui o ih manna to omer hoi tah o naah, kapop ah akhui kami doeh amtlai ai; zetta akhui kami doeh vawt ai; kami boih mah caak khawt ah akhuih o.
Ko so to izmerili z gomerjem, kdor je nabral veliko, ni imel preveč in kdor je nabral malo, ni imel pomanjkanja. Vsak človek je nabral glede na svoje prehranjevanje.
19 To naah Mosi mah nihcae khaeah, Mi kawbaktih doeh akhawnbang khoek to amtlai o sak hmah, tiah a naa.
Mojzes je rekel: »Naj noben človek od tega ne pusti do jutra.«
20 Toe thoemto kaminawk mah Mosi mah thuih ih lok to tahngai o ai; akhawnbang khoek to a suek o; toe qong moe, ahmui set pae; to pongah Mosi loe nihcae nuiah palungphui.
Vendar niso poslušali Mojzesa, temveč so nekateri izmed njih pustili od tega do jutra in zaredile so se ličinke ter smrad in Mojzes je bil nad njimi ogorčen.
21 Akhawnbang kruek kami boih mah angmacae caak khawt ah akhui o; ni bet naah loe, amkaw boih.
To so nabirali vsako jutro, vsak človek glede na svoje prehranjevanje. Ko pa je sonce postalo vroče, se je stopilo.
22 Ni tarukto naah loe kaminawk mah takaw baktiah alet hnetto kamtlai ah akhui o; kami maeto hanah omer hnetto akhuih o; rangpui ukkungnawk loe caeh o moe, to hmuen to Mosi khaeah thuih pae o.
Pripetilo se je, da so na šesti dan nabrali dvakrat toliko kruha, dva gomerja za enega človeka, in prišli so vsi voditelji skupnosti ter povedali Mojzesu.
23 Mosi mah nihcae khaeah, Angraeng mah, khawnbang loe kaciim Angraeng anghakhaih ni, Sabbath ah oh, to pongah hmai paaem koi hmuen to hmai paaem oh ah loe, bueh koi to buet o coek ah; kamtlai to akhawnbang khoek to kahoih ah pakuem oh, tiah a thuih, tiah a naa.
Rekel jim je: »To je to, kar je rekel Gospod: ›Jutri je počitek svetega šabata Gospodu. To, kar boste spekli, specite danes in zavrite to, kar boste vreli. To pa, kar preostane, vzemite iz uporabe, da bo obdržano do jutra.‹«
24 To pongah Mosi mah thuih ih lok baktih toengah, akhawnbang caak hanah a suek o; toe hmuisae ai, qong doeh qong ai.
In to so vzeli iz uporabe do jutra, kakor je Mojzes zaukazal, in to ni zaudarjalo niti v tem ni bilo nobenih ličink.
25 Mosi mah nihcae khaeah, to takaw to vaihniah caa oh; vaihni loe Angraeng ih Sabbath ah oh pongah, to hmuen to long ah na hnu o mak ai.
Mojzes je rekel: »To jejte danes, kajti danes je šabat Gospodu. Danes tega ne boste našli na polju.
26 Ni tarukto naah akhui oh loe patung oh; toe ni sarihto Sabbath niah loe maeto doeh na hnu o mak ai, tiah a naa.
Šest dni boste to nabirali, toda na sedmi dan, ki je šabat, ne bo ničesar.«
27 Toe thoemto kaminawk loe akhuih han caeh o nganga; toe maeto doeh hnu o ai.
Pripetilo se je, da je nekaj ljudi izmed ljudstva na sedmi dan odšlo, da nabirajo, pa niso našli ničesar.
28 To naah Angraeng mah Mosi khaeah, Nangcae mah nasetto maw kang paek o ih lok hoi kai ih kaalok to na aek o han vop?
Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej boste odklanjali, da se držite mojih zapovedi in mojih postav?
29 Angraeng mah Sabbath to ang paek o; to pongah ni tarukto ni ah ni hnetto caak hanah takaw to ang paek o; kami boih ni sarihto naah loe angmah ohhaih ahmuen ah om o boih nasoe loe, mi doeh a ohhaih ahmuen hoi tasa bangah tacawt hmah nasoe, tiah a naa.
Poglejte, zakaj Gospod vam je dal šabat, zato vam na šesti dan daje kruh dveh dni. Vsak človek naj ostane na svojem kraju, naj noben človek na sedmi dan ne gre iz svojega kraja.«
30 To pongah kaminawk loe ni sarihto naah anghak o.
Tako je ljudstvo na sedmi dan počivalo.
31 Israel kaminawk mah to ih takaw to manna, tiah kawk o; to takaw loe coriander amu baktiah oh, anglung moe, khoitui hoi sak ih takaw baktiah luep.
Izraelova hiša je njeno ime imenovala Mana, in ta je bila podobna koriandrovemu semenu, bela, in njen okus je bil podoben vafljem, narejenim z medom.
32 Mosi mah Angraeng mah paek ih lok loe hae tiah oh; Izip prae thung hoiah kang zaeh o naah, praezaek ah kang pacah o ih takaw to angzo han koi na caanawk mah hnuk o thai hanah, manna to omer maeto kakoi ah suem oh, tiah a thuih, tiah a naa.
Mojzes je rekel: »To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal: ›S tem napolnite gomer, da bo obdržano za vaše rodove, da bodo lahko videli kruh, s katerim sem vas hranil v divjini, ko sem vas izpeljal iz egiptovske dežele.‹«
33 To pongah Mosi mah Aaron khaeah, Boengloeng maeto la ah loe, to thungah manna omer maeto kakoi ah thaeng ah; na caanawk han pakuem pae hanah, Angraeng hmaa ah suem ah, tiah a naa.
Mojzes je Aronu rekel: »Vzemi lonec in vanj stresi gomer, poln mane in ga položi pred Gospoda, da bo obdržan za vaše rodove.«
34 Angraeng mah Mosi khaeah thuih ih lok baktih toengah pakuem hanah, hnukung hmaa ah Aaron mah thaengh.
Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako je Aron to položil pred Pričevanje, da bo obdržano.
35 Anghakhaih prae pha o ai karoek to Israel kaminawk mah saning qui palito thung manna to caak o; Kanaan prae phak khoek to manna to a caak o.
Izraelovi otroci so štirideset let jedli mano, dokler niso prišli v naseljeno deželo. Jedli so mano, dokler niso prišli do meja kánaanske dežele.
36 Ephah hato thungah maeto loe omer maeto ah oh.
Torej gomer je desetina škafa.
