Patukkung 10
1 Kadueh taksae mah hmuihoih tui to hmuisae ah angcoengsak baktih toengah, kamthu khosakhaih mah palunghahaih hoi ahmin kahoih pakoehhaih to amrosak.
Mrtve muhe lekarnarjevemu mazilu povzročijo, da od sebe širi smrdljiv vonj; tako je majhna neumnost tistemu, ki ima sloves zaradi modrosti in časti.
2 Palungha kami ih palung loe bantang bangah oh, toe kamthu ih palung loe banqoi bangah oh.
Srce modrega človeka je pri njegovi desnici, toda bedakovo srce pri njegovi levici.
3 Ue, kamthu loe lamcaeh naah doeh, amthuhaih to amtueng moe, angmah amthuhaih to minawk boih khaeah thuih.
Da, tudi kadar kdor je bedak, hodi po poti, ga njegova modrost izneverja in vsakemu govori, da je bedak.
4 Ukkung mah palung ang phui thuih naah, na ohhaih ahmuen to caeh taak hmah; angdaehahih mah kalen sakpazaehaih to dipsak.
Če vladarjev duh vstane zoper tebe, ne zapusti svojega mesta, kajti ustrežljivost pomirja velike prestopke.
5 Ukkung khae hoiah sakpazaehaih tacawt baktih toengah, ni tlim ah ka hnuk ih hmuen kasae to oh.
Je zlo, ki sem ga videl pod soncem, kakor pomota, ki izvira od vladarja:
6 Angraeng mah ahmuen kahnaem ah anghnut naah, kamthu loe kasang ahmuen ah anghnut lat.
neumnost je postavljena na visoko dostojanstvo, bogati pa sedijo na nizkem kraju.
7 Angraengnawk khok hoiah amkaeh o naah, tamnanawk mah hrang nuiah angthueng o lat.
Videl sem služabnike na konjih, prince pa hoditi kakor služabniki po tleh.
8 Qumqai kami loe tangqom thungah krah tih; sipae phrae kami loe pahui mah patuk tih.
Kdor koplje jamo, bo padel vanjo, kdorkoli pa lomi ograjo, ga bo pičila kača.
9 Thlung takhoe kami loe nganbawh kana hak tih; thing khuek kami loe ahmaa caa tih.
Kdorkoli odstranja kamne, bo z njimi poškodovan in kdor cepi drva, bo s tem izpostavljen nevarnosti.
10 Caka to kanoe ah taak ai nahaeloe, tha ueng han angaih; toe palunghahaih mah atho ohhaih loklam to hnuksak.
Če je železo topo in ne nabrusi ostrine, potem mora vložiti več moči; toda modrost je koristna, da usmerja.
11 Pahui to adoi hoiah na sak cadoeh na patuk tih, lokpunghaih loe amekhaih tidoeh om ai.
Zagotovo bo kača pičila brez izrekanja uroka in blebetavec ni boljši.
12 Palungha kami ih pakha thung hoiah tacawt loknawk loe tahmenhaih to oh, toe kamthu loe angmah ih pahni mah paaeh.
Besede iz ust modrega moža so milostljive, toda ustnice bedaka bodo samega sebe pogoltnile.
13 Anih pakha hoi tacawt tangsuek lok loe amthuhaih hoiah amtong, anih ih lokpaeh boenghaih loe kasae amthuhaih ah oh.
Začetek besed iz njegovih ust je nespametnost, konec njegovega govora pa je pogubna norost.
14 Kamthu loe lok pung, kami mah angzo han koi hmuen to thui thai ai; anih hmabang ah timaw om tih, tiah mi mah maw thui thai tih?
Tudi bedak je poln besed. Človek ne more povedati kaj bo, in kaj bo za njim, kdo mu lahko pove?
15 Vangpui thungah caehhaih loklam to panoek ai baktih toengah, kamthu toksakhaih mah kaminawk angphosak boih.
Trud nespametnih izčrpava vsakogar izmed njih, ker ne ve kako iti do mesta.
16 Nawkta ukkung siangpahrang ohhaih prae, khawnthaw ah buh raenghhaih poih sah angraengnawk ohhaih prae, nang loe khosak bing!
Gorje tebi, oh dežela, kadar je tvoj kralj otrok in tvoji princi jedo zjutraj!
17 Khingya han koi kaom imthung takoh hoiah tapen siangpahrang ohhaih prae, mu kanae hmoek ai, tha oh hanah atue phak naah buh kacaa angraengnawk ohhaih prae, nang loe tahamhoih.
Blagoslovljena si ti, oh dežela, kadar je tvoj kralj sin plemičev in tvoji princi jedo v pravšnjem obdobju, za moč in ne za pijanost!
18 Thasethaih mah im to hmawnsak; bantha set pongah im loe kho longh.
Z veliko lenobe zgradba propada in zaradi brezdelja rok kaplja skozi hišo.
19 Pahnuih hanah ni poih to sak, mu mah kami poeknawmsak; toe phoisa mah hmuenmae to qan thaih boih.
Praznovanje je narejeno za smeh in vino dela vesele, toda denar odgovarja vsem stvarem.
20 Siangpahrang to palung thung hoiah doeh pasoih hmah; angraengnawk doeh na iihhaih ahmuen hoiah pasoih hmah; van ih tavaa mah na lok to sin ueloe, pakhraeh kaom tavaa mah thui pae moeng tih.
Ne preklinjaj kralja niti v svojih mislih in ne preklinjaj bogatega v svoji spalnici, kajti zračna ptica bo odnesla glas in kar ima peruti, bo povedalo zadevo.
