Deuteronomy 3

1 To pacoengah kam laem o moe, Bashan bangah ka caeh o; to naah Bashan siangpaharng Og doeh, aicae tuk hanah angmah ih misatuh kaminawk hoi Edrei ahmuen ah angzoh.

Potem smo se obrnili in odšli gor po poti do Bašána in bašánski kralj Og je prišel zoper nas, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojuje pri Edréi.

2 Angraeng mah kai khaeah, Anih to zii hmah; anih hoi angmah ih kaminawk boih hoiah nawnto, a prae to na ban ah kang paek boeh; Heshbon vangpui ah kaom Amor kaminawk ih siangpahrang Sihon khaeah na sak ih baktih toengah, anih khaeah doeh sah ah, tiah ang naa.

Gospod mi je rekel: ›Ne boj se ga, kajti jaz bom izročil njega, vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo, v tvojo roko in ti mu boš storil, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.‹

3 To pongah aicae Angraeng Sithaw mah, Bashan siangpahrang Og hoi anih ih kaminawk to aicae ban ah paek; anih ih kaminawk maeto doeh anghmat ai ah, a hum o boih.

Tako je Gospod, naš Bog, v naše roke izročil tudi bašánskega kralja Oga in vse njegovo ljudstvo in udarjali smo ga, dokler mu nihče ni preostal.

4 To naah anih ih vangpuinawk to a lak pae o boih; Argob prae, Bashan siangpahrang Og ukkhaih prae thung ih, vangpui qui tarukto thungah aicae mah lak ai ih anghmat vangpui maeto doeh om ai.

Ob tistem času smo zavzeli vsa njegova mesta. Tam ni bilo mesta, ki ga ne bi vzeli od njih, šestdeset mest, celotno področje Argoba, Ogovo kraljestvo v Bašánu.

5 Hae avangnawk boih loe sipae kasang ah thungh ih vangpui, khongkha hoi khongkha takraenghaih kaom, kacak vangpui ah oh o; sipae kaom ai kalah vangpuinawk doeh oh mangh vop.

Vsa ta mesta so bila ograjena z visokimi zidovi, velikimi vrati in zapahi, poleg zelo veliko neobzidanih krajev.

6 Aicae mah Heshbon siangpahrang Sihon khaeah a sak o ih baktih toengah, vangpui kruekah kaom, nongpa, nongpata hoi nawktanawk to a hum o.

Popolnoma smo jih uničili, kakor smo storili hešbónskemu kralju Sihónu. Popolnoma smo uničili moške, ženske in otroke vsakega mesta.

7 Toe vangpui thung ih maitawnawk hoi hmuenmaennawk loe aimacae hanah a lak o boih.

Toda vso živino in ukradeno blago mest smo si vzeli za plen.

8 To pongah, Arnon vapui hoi kamtong Hermon mae karoek to, Jordan vapui ni angyae bangah kaom prae to, Amor siangpahrang hnetto ban thung hoiah a lak pae o;

Ob tistem času smo iz roke dveh kraljev Amoréjcev vzeli deželo, ki je bila na tej strani Jordana, od reke Arnón do gore Hermon

9 Sidon kaminawk mah Hermon to Sirion, tiah kawk o moe, Amor kaminawk mah loe Shenir, tiah kawk o;

(Hermon, katero Sidónci imenujejo Sirjón, Amoréjci pa jo imenujejo Senír))

10 azawn ah kaom vangpuinawk boih, Gilead prae boih, Bashan prae boih, Salkah hoi Edrei vangpui karoek to, Bashan siangpahrang Og ih prae to a lak pae o boih.

vsa mesta ravnine, ves Gileád in ves Bašán, do Salhe in Edréi, mesta Ogovega kraljestva v Bašánu.

11 Bashan siangpahrang Og khue ni, kanghmat kalen parai kami ah oh; khenah, anih iihhaih ihkhun loe sum hoiah a sak; to iihkhun loe Ammon kaminawk ih vangpui Rabbah ah oh; kami ih dong tahhaih baktiah loe dong takawtto sawk moe, dong palito kawk.

Kajti samo bašánski kralj Og je preostal od preostanka velikanov. Glej, ogrodje njegove postelje je bilo posteljno ogrodje iz železa. Mar ni ta v Rabi Amónovih sinov? Devet komolcev je bila njena dolžina in štiri komolce njena širina, po moškem komolcu.

12 To nathuem ah a lak o ih prae loe, Arnon vapui taengah kaom, Aroer vangpui hoi kamtong Gilead mae ahap loe vangpuinawk hoi nawnto ah Reuben kaminawk hoi Gad kaminawk khaeah ka paek.

To deželo, ki smo jo ob tistem času vzeli v last od Aroêrja, ki je ob reki Arnón in polovico gore Gileád in njena mesta, sem dal Rubenovcem in Gádovcem.

13 Gilead prae kamtlai hoi Bashan siangpahrang Og ih prae boih, ahap Manasseh acaengnawk khaeah ka paek; Bashan prae thungah kaom, Argob prae boih loe, kalen parai kaminawk ih prae ah oh, tiah a thuih o.

Preostanek Gileáda in ves Bašán, ki je Ogovo kraljestvo, sem dal polovici Manásejevega rodu in vse področje Argoba, z vsem Bašánom, ki je bil imenovan dežela velikanov.

14 Manasseh ih caa Jair mah, Argob prae boih, Geshur hoi Maakath prae khoek to lak; to ahmuen to angmah ih ahmin to a paek; to pongah vaihni ni khoek to Bashan-Havoth-Jair, tiah kawk o.

Jaír, sin Manáseja, je zavzel vso Argobovo deželo do pokrajin Gešurja in Maahčánov, in imenoval jih je po svojem imenu Bašán Havot Jaír do današnjega dne.

15 To pacoengah Gilead to Makir hanah ka paek.

In jaz sem Gileád izročil Mahírju.

16 Toe prae to Gilead vangpui hoi Arnon vapui um karoek to, Ammon kaminawk ih ramri Jabbok vangpui karoek to,

Rubenovcem in Gádovcem sem dal od Gileáda celo do reke Arnón, polovico doline in mejo celo do reke Jabók, ki je meja Amónovih otrok;

17 azawn hoi Jordan vapui taeng boih, Kinnereth ahmuen hoi azawn ih tuipui pacoengah, ni angyae bangah kaom Ashdoth-Pisgah vangpui karoek to Reuben kaminawk hoi Gad kaminawk hanah ka paek.

tudi ravnino in Jordan in njegovo pokrajino od Kinéreta, celó do morja ravnine, celo slanega morja, vzhodno pod Ašdód-Pisgo.

18 To nathuem ah nangcae khaeah hae tiah lok kang thuih o; na Angraeng Sithaw mah hae prae hae toep hanah nangcae khaeah paek boeh; toe misatuh thaih kaminawk boih, maiphaw to sin oh loe, nam nawkamya Israel kaminawk hma ah caeh oh.

Ob tem času sem vam zapovedal, rekoč: › Gospod, vaš Bog, vam je to deželo dal v last. Čeznjo boste prešli oboroženi pred svojimi brati, Izraelovimi otroki, vsemi, ki so primerni za vojno.

19 Toe na zunawk, na caanawk hoi maitawnawk loe, kang paek o ih vangpuinawk ah suem oh; nangcae loe maitaw na tawnh o mang, tiah ka panoek.

Toda vaše žene, vaši malčki in vaša živina ( kajti vem, da imate mnogo živine), bodo ostali v vaših mestih, ki sem vam jih dal,

20 Angraeng mah nam nawkamya hoi nangcae hanah misa amdinghaih to paek baktih toengah, na Angraeng Sithaw mah nihcae han paek ih Jordan vapui zaeh ih prae to nihcae mah toep o ai karoek to, hmabang ah caeh oh; to pacoengah ni kami boih kai mah qawk ah kang paek o ih prae ah nam laem o thai vop tih, tiah kang thuih o.

dokler Gospod ne da počitka vašim bratom, prav tako kakor vam in dokler tudi oni ne vzamejo v last dežele, ki jim jo je Gospod, vaš Bog, dal onkraj Jordana. In potem se boste vrnili, vsak mož k svoji posesti, ki sem vam jo dal.‹

21 To naah kai mah Joshua khaeah, Hae siangpahrang hnik nuiah Angraeng mah sak ih hmuen to na hnuk o boih boeh; na caeh o haih prae boih ah doeh Angraeng mah to tiah ni sah tih.

Ob tistem času sem Józuetu zapovedal, rekoč: ›Tvoje oči so videle vse, kar je Gospod, tvoj Bog, storil tema dvema kraljema. Tako bo Gospod storil vsem kraljestvom, ki jih vzameš v last.

22 Nihcae to zii hmah; na Angraeng Sithaw mah nangcae han misa na tuh pae tih hmang, tiah ka naa.

Ne boste se jih bali, kajti za vas se bo boril Gospod, vaš Bog.‹

23 To naah Angraeng khaeah tahmenhaih ka hnik;

Ob tistem času sem prosil Gospoda, rekoč:

24 Aw, Angraeng Sithaw, na lenhaih hoi na ban thacakhaih loe na tamna khaeah nam tuengsak boeh; na thacakhaih hoi na sak ih dawnrai hmuen baktih toengah van hoi long ah kawbaktih sithaw mah maw sah thai tih?

›Oh Gospod Bog, svojim služabnikom si začel kazati svojo veličino in svojo mogočno roko, kajti kakšen Bog je tam v nebesih ali na zemlji, ki lahko stori glede na tvoja dela in glede na tvojo moč?

25 Jordan vapui zaeh ah nang katsak ah loe, Jordan vapui zaeh ih kahoih prae, mae kahoih hoi Lebanon to na hnusak ah, tiah ka hnik.

Prosim te, naj grem preko in vidim dobro deželo, ki je onkraj Jordana, to dobro goro in Libanon.‹

26 Toe Angraeng loe nangcae pongah ka nuiah palungphui moe, ka lok to na tahngai pae ai; Angraeng mah, Khawt boeh; kai khaeah hae kawng thui hmah lai ah.

Toda Gospod je bil zaradi vas ogorčen name in me ni hotel uslišati. Gospod mi je rekel: ›Naj ti to zadošča. Ne govori mi več o tej zadevi.

27 Pisgah mae nuiah daw tahang ah loe, ni angyae, niduem, aluek hoi aloih bangah dan ah; Jordan vapui nang kaat mak ai boeh pongah, na mik hoiah to prae to dan ah.

Povzpni se na vrh Pisge in povzdigni svoje oči proti proti zahodu, proti severu, proti jugu in proti vzhodu in glej to s svojimi očmi, kajti ne boš šel preko tega Jordana.

28 Toe Joshua to patoeh ah loe, misahoih hanah thapaek ah; anih loe hae kaminawk hmaa ah caeh tih, na danh ih prae to anih mah toep tih, tiah ang naa.

Toda zadolži Józueta, ga ohrabri in okrépi, kajti on bo pred tem ljudstvom šel preko in povzročil jim bo, da podedujejo deželo, ki jo boš videl.‹

29 To pongah aicae loe Beth-Poer vangpui zaeh ih azawn ah a oh o.

Tako smo ostali v dolini nasproti Bet Peórja.