< Deuteronomy 28 >

1 Na Angraeng Sithaw ih lok tahngai moe, vaihniah kang paek o ih loknawk hae kahoih ah na tahngai o nahaeloe, na Angraeng Sithaw mah long nuiah kaom kaminawk boih pong kasang koek ah na suem o tih.
Zgodilo se bo, če boš marljivo prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ in da izpolnjuješ vse njegove zapovedi, ki sem ti jih zapovedal ta dan, da te bo Gospod, tvoj Bog, postavil visoko, nad vse narode zemlje
2 Na Angraeng Sithaw ih lok na tahngai o nahaeloe, hae tahamhoihaihnawk boih na nuiah pha ueloe, nangcae khaeah om poe tih.
in vsi ti blagoslovi bodo prišli nadte in te dosegli, če boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga.
3 Vangpui thungah taham na hoih o ueloe, lawk ah doeh taham na hoih o tih.
Blagoslovljen boš v mestu in blagoslovljen boš na polju.
4 To tahamhoihaih loe na zok hoiah athaih tacawthaih hoi na lawk ah thingthai kapop ah athaihaih hae ni, maitaw caanawk pung o ueloe, tuu khongkha thung ih tuu caanawk doeh pung o tih.
Blagoslovljen bo sad tvojega telesa in sad tvojih tal in sad tvoje živine, prireja tvojega goveda in tropov tvojih ovc.
5 Benthang hoi hmuen na suek o haih ahmuen doeh tahamhoih o tih.
Blagoslovljena bo tvoja košara in tvoja shramba.
6 A thungah na kun o moe, tasa bangah na caeh o naah doeh taham na hoih o tih.
Blagoslovljen boš, ko prihajaš in blagoslovljen boš, ko odhajaš.
7 Angraeng mah nang tuk han kangthawk na misanawk to na hmaa ah tuh tih; nihcae loe nang tuk hanah loklam maeto hoiah angzo o tih, toe nihcae loe na hmaa hoiah loklam sarihto ampraek o ueloe, cawn o tih.
Gospod bo tvojim sovražnikom, ki se dvignejo zoper tebe, povzročil da bodo udarjeni pred tvojim obrazom. Zoper tebe bodo prišli po eni poti, pred teboj bodo pobegnili po sedmih poteh.
8 Hmuenmae na suek o haih ahmuen, na ban hoi sak ih hmuenawk boih nuiah Angraeng mah tahamhoihaih na paek o tih; na Angraeng Sithaw mah paek ih prae thungah tahamhoihaih na paek o tih.
Gospod bo zapovedal blagoslov nad teboj v tvojih skladiščih in vsemu temu, česar se loti tvoja roka, in blagoslovil te bo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.
9 Na Angraeng Sithaw ih lok na tahngaih o moe, a loklam ah na caeh o nahaeloe, Angraeng mah nangcae khaeah lokkam ih baktih toengah, angmah ih ciimcai kami ah na suem tih.
Gospod te bo utrdil sebi za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, če boš ohranjal zapovedi Gospoda, svojega Boga in hodil po njegovih poteh.
10 To naah nangcae loe Angraeng ih ahmin hoiah kawk ih kami ni, tiah long pum ih kaminawk boih mah hnu o tih; to naah nihcae mah nangcae to zii tih.
Vse ljudstvo zemlje bo videlo, da si imenovan po Gospodovem imenu in se te bodo bali.
11 Angraeng mah nang ang paek hanah, nam panawk khaeah sak ih lokkamhaih prae ah loe, na zok thung hoiah thingthai to athai tih, lawk ah thingthai qumpo pop parai ah tacawt ueloe, maitaw caanawk to pungsak tih.
Gospod te bo storil obilnega v dobrinah, v sadu tvojega telesa in v prireji tvoje živine in v sadu tvojih tal, v deželi, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, da ti jo da.
12 Na Angraeng Sithaw mah atue phak naah kho angzohsak moe, na ban hoi sak ih hmuennawk boih tahamhoihaih paek hanah, angmah ih hmuen suekhaih ahmuen ah kaom, van thok to paong ueloe, kho angzosak tih; nangcae loe minawk khaeah na coi o mak ai, toe nangcae mah ni pop parai kaminawk coisak hanah na paek o tih.
Gospod ti bo odprl svojo dobro zakladnico, nebo, da daje dež tvoji deželi v svojem obdobju in da blagoslovi vse delo tvoje roke in posojal boš mnogim narodom, ti pa si ne boš izposojal.
13 Angraeng mah tamaai ah na omsak mak ai, lu ah ni na suem tih; vaihniah kang paek ih, na Angraeng Sithaw ih loknawk to pazui moe, sak hanah lok na tahngaih o nahaeloe, atlim ah na om o mak ai, ranuiah khue ni na om o tih;
Gospod te bo naredil za glavo in ne za rep. Ti boš samo zgoraj in ne boš spodaj, če boš prisluhnil zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki sem ti jih zapovedal ta dan, da jih obeležuješ in izpolnjuješ
14 vaihniah kang paek o ih lok hae banqoi bantang nam khraeng o taak ai, kalah sithawnawk hnukah doeh na bang o ai moe, a tok doeh na sah pae o ai nahaeloe, to baktih tahamhoihaih to na hnu o tih.
in ne boš šel stran od katerekoli izmed besed, ki sem ti jih ta dan zapovedal, ne k desni roki ne k levi, da bi šel za drugimi bogovi, da jim služiš.
15 Toe na Angraeng Sithaw ih lok to na tahngai o ai; vaihniah kang paek o ih a loknawk hoi anih ih kaaloknawk to na pazui o ai, sak hanah lok doeh na tahngai o ai nahaeloe, hae tangoenghaih loknawk hae nangcae nuiah krah tih.
Temveč se bo zgodilo, če ne boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ izvrševati vse njegove zapovedi in njegove zakone, ki sem ti jih ta dan zapovedal, da bodo nadte prišla vsa ta prekletstva in te dohitela.
16 Vangpui ah tangoenghaih na tong o ueloe, lawk ah doeh tangoenghaih na tong o tih.
Preklet boš v mestu in preklet boš na polju.
17 Nangmah ih benthang hoi hmuen suekhaih ahmuen ah doeh, tangoenghaih to om tih.
Preklet bo tvoj koš in tvoja shramba.
18 Na zok thung ih thingthai, na lawk ih thingthai qumpo, maitaw caanawk hoi na tuu khongkha thung ih tuu caanawk mah doeh tangoenghaih to zok o tih.
Preklet bo sad tvojega telesa in sad tvoje dežele, prirast tvojega goveda in tropov tvojih ovc.
19 A thungah na caeh o naah tangoenghaih na tong o ueloe, na tacawt o naah doeh tangoenghaih na tong o tih.
Preklet boš, ko prihajaš in preklet boš, ko odhajaš.
20 Angraeng na pahnawt o sut moe, na sak o ih sethaih pongah karangah amrohaih pha ai karoek to tangoenghaih hoi dawnraihaih to omsak ueloe, na ban hoi sak ih hmuennawk boih pongah thuitaekhaih to omsak tih.
Gospod bo nadte poslal prekletstvo, draženje in grajo v vsem, česar se lotiš s svojo roko, da bi storil, dokler ne boš uničen in dokler hitro ne premineš; zaradi zlobnosti svojih dejanj, s katerimi si me zapustil.
21 Toep han na caeh ih prae thung hoiah amrosak boih ai karoek to, Angraeng mah na nuiah nathaih to phasak tih.
Gospod bo storil, da se te bo trdno oklenila kužna bolezen, dokler te ne použije iz dežele, kamor greš, da jo vzameš v last.
22 Angraeng mah nangcae to angoihaih maw, ngannathaih maw, nganbawkhaih maw, nganbet paraihaih maw, takpum zaek kaenghaih maw, ngan duek suthaih maw, sumsen hoiah maw na thuitaek o ueloe, nam ro o boih ai karoek to, to baktih nathaih mah na patom o tih.
Gospod te bo udaril s sušico, z vročino, z vnetjem in z izjemno vročico, z mečem, s kvarjenjem in s plesnijo; in preganjale te bodo, dokler ne premineš.
23 Nangcae ranui ih van to sum kamling ah om ueloe, nangcae tlim ih long loe sum ah angcoeng tih.
Tvoje nebo, ki je nad tvojo glavo, bo bron in zemlja, ki je pod teboj, bo železo.
24 Angraeng mah na prae thungah angzo khotui to vaiphu hoi maiphu ah angcoengsak tih, nam ro o boih ai karoek to van hoiah nang khaeah krah tathuk tih.
Gospod bo dež tvoje dežele spremenil v prašek in prah. Z neba bo padal nadte, dokler ne boš uničen.
25 Angraeng mah nang to na misanawk hmaa ah amtimsak tih; nihcae tuk hanah loklam maeto hoiah na caeh; toe loklam sarihto hoiah nihcae hmaa ah na cawn ueloe, long pum ah panuet thok kami ah na om o tih.
Gospod ti bo povzročil, da boš udarjen pred svojimi sovražniki. Po eni poti boš šel ven zoper njih in po sedmih poteh boš bežal pred njimi in odstranjen boš v vsa kraljestva zemlje.
26 Na qok loe van ih tavaanawk hoi long ah kaom moisannawk ih buh ah om tih, mi mah doeh to van ih tavaa hoi moisannawk to hui mak ai.
Tvoje truplo bo hrana vsej perjadi neba in zemeljskim živalim in noben človek jih ne bo odganjal.
27 Angraeng mah Izip prae ih ahlut, ngan tangdawh nathaih, phra, kahoih thai ai ngan kamthak hoiah na thuitaek o tih.
Gospod te bo udaril z egiptovskimi mehurji, s hemoroídi, s krasto in s srbečico, od katerih ne moreš biti ozdravljen.
28 Angraeng mah amthuhaih, mikmaenghaih hoi poek anghmang suthaih hoiah na thuitaek tih;
Gospod te bo udaril z norostjo, slepoto in osuplostjo srca.
29 mikmaeng mah khoving ah pathoep baktih toengah, khodai ah hmuen to na pathoep o tih; na caehhaih lam kruekah hmacawn mak ai; kaminawk mah na pacaekthlaek o ueloe, hmuennawk to na lomh pae o tih; mi mah doeh na pahlong o mak ai.
Opoldan boš tipal, kakor slepi tipa v temi in ne boš uspeval na svojih poteh in vselej boš samo zatiran in plenjen in noben človek te ne bo rešil.
30 Zu na la o tih; toe minawk kalah mah na zu to iip o haih tih; im na sah o tih; toe na om haih mak ai; misur takha na sah o tih; toe athaih na pakhrik o mak ai.
Zaročil boš žensko, z njo pa bo ležal drug moški. Zgradil boš hišo, pa ne boš prebival v njej. Zasadil boš vinograd, pa ne boš obiral njegovega grozdja.
31 Nangmah ih maitaw to na mikhnuk ah bop o tih; toe a moi to na caa o mak ai; na mikhnukah nang ih laa hrang to thaa hoi la o tih; toe na paek o let mak ai; na misanawk hanah nang ih tuu to paek o naah, pahlongkung mi doeh om mak ai.
Tvoj vol bo zaklan pred tvojimi očmi, pa od njega ne boš jedel. Tvoj osel bo nasilno vzet izpred tvojega obraza, pa ne bo povrnjen k tebi. Tvoje ovce bodo dane tvojim sovražnikom in nikogar ne boš imel, da jih reši.
32 Minawk mah na capa hoi na canunawk to la o ving tih; nihcae na khet loiah na mik to khah sut ueloe, na ban doeh thazok sut tih.
Tvoji sinovi in tvoje hčere bodo izročeni drugemu ljudstvu in tvoje oči bodo gledale in s hrepenenjem ves dan koprnele po njih, pa v tvoji roki ne bo nobene moči.
33 Na prae thung ih thingthai qumpo, toksak hoiah na hnuk ih hmuennawk to na panoek ai ih kaminawk mah caa o king tih; na hing thung kami mah pacaekthlaekhaih na tong o tih;
Sad tvoje dežele in vse tvoje trude bo narod, ki ga ne poznaš, požrl in ti boš vedno samo zatiran in zdrobljen.
34 na mik hoi hnuk ih hmuen mah nang to amthusak tih.
Tako da boš besen zaradi prizora svojih oči, ki ga boš videl.
35 Angraeng mah khokkhu hoi khoknawk khue ai ah, na khokpadae hoi lu khoek to kahoih thai ai ahlut hoiah koisak tih.
Gospod te bo v kolenih in v nogah udaril z bolečimi mehurji, ki ne morejo biti ozdravljeni, od podplata tvojega stopala do vrha tvoje glave.
36 Angraeng mah nangmacae hoi nangmacae nuiah na suek o ih siangpahrang to, nangmah hoi nam panawk mah doeh panoek vai ai ih kaminawk khaeah caeh haih ueloe, to ah thing hoiah maw, thlung hoiah maw sak ih kalah sithawnawk to na bok o tih.
Gospod in tvoj kralj, ki si ga boš postavil nadse, te bo privedel k narodu, ki ga nisi poznal niti ti niti tvoji očetje in tam boš služil drugim bogovom, lesu in kamnu.
37 Nangcae loe Angraeng mah haek han ih prae kalah kaminawk salakah dawnraihaih, patahhaih hoi pahnui thuih hanah ni na om o tih boeh.
Postal boš osuplost, pregovor in tarča posmeha med vsemi narodi, kamor te bo vodil Gospod.
38 Na lawk thungah cangti pop parai ah na tuh o tih; toe pakhunawk mah caak boih pongah, zetta khue ni na aat o tih.
Na polje boš nosil obilje semena, zbral pa ga boš le malo, kajti to bo požrla leteča kobilica.
39 Misur takha na sah o ueloe, akung doeh na tling o tih; toe langkawk mah caak pongah, misurtui doeh na nae o mak ai ueloe, athaih doeh na caa o mak ai.
Sadil boš vinograde in jih obrezoval, toda niti ne boš pil od vina, niti nabiral grozdja, kajti ličinke jih bodo pojedle.
40 Na prae thung boih ah olive thing na tawn o tih; toe athaih angmuen king pongah, olive situi to nang nok o mak ai.
Po vseh svojih pokrajinah boš imel oljke, toda sebe ne boš mazilil z oljem, ker bodo tvoje oljke odvrgle svoj sad.
41 Canu hoi capanawk doeh na tawn o tih; toe nihcae loe misong ah angtang o pongah, nihcae hoi nawnto kanawm ah na om o mak ai.
Zaplodil boš sinove in hčere, toda ne boš jih užival, ker bodo šli v ujetništvo.
42 Na prae thungah kaom thingnawk hoi thingthai qumponawk to pakhuh mah caa boih tih.
Vsa tvoja drevesa in sad tvoje dežele bo požrla leteča kobilica.
43 Nangcae thungah kaom angvin loe nangcae ranuiah daw tahang tih, nangcae loe atlim ah nang hum o tathuk tih.
Tujec, ki je znotraj tebe, se bo zelo visoko povzpel nadte, ti pa se boš spustil zelo nizko.
44 Hmuen coi hanah anih mah na paek tih, toe nang loe anih coisak hanah hmuen na paek thai mak ai; anih loe lu ah om ueloe, nang loe tamai ah na om tih.
Posojal ti bo, ti pa njemu ne boš posojal. On bo glava, ti pa rep.
45 Na Angraeng Sithaw ih loknawk, anih mah thuih ih loknawk hoi anih ih kaaloknawk pazui hanah lok na tahngai o ai pongah, nam ro boih ai karoek to, hae tangoenghaih hae na nuiah pha boih tih, nang to na patom o ueloe, na kae o tih.
Poleg tega bodo nadte prišla vsa ta prekletstva in te zasledovala in dosegla, dokler ne boš uničen, ker nisi prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da ohranjaš njegove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih je zapovedal.
46 To hmuennawk loe nangmah hoi na caanawk nuiah, dungzan angmathaih hoi dawnrai hmuen ah om tih.
Ta bodo na tebi za znamenje in za čudo in nad tvojim semenom na veke.
47 angraeng nathuem ah, anghoehaih hoiah na Angraeng Sithaw ih tok to na sah ai pongah,
Ker zaradi obilja vseh stvari nisi služil Gospodu, svojemu Bogu, z radostjo in z veseljem srca,
48 Angraeng mah patoeh ih na misanawk ih tok to, zok amthlamhaih, tui anghaehhaih, bangkrai ah ohhaih, amtang amlaihaih hoiah na sah tih; nam ro ai karoek to tahnong ah sum hoiah thlong na thuk pae tih.
zato boš služil svojim sovražnikom, ki jih bo Gospod poslal zoper tebe, v lakoti, v žeji, v nagoti in v pomanjkanju vseh stvari in na tvoj vrat bo položil železen jarem, dokler te ne uniči.
49 Nangcae tuksak hanah Angraeng mah tahmu baktih angtawt karang, a lok na thaih ai ih angthla parai, long boenghaih ahmuen ah kaom,
Gospod bo zoper tebe od daleč privedel narod, od konca zemlje, tako naglo, kakor leti orel. Narod, katerega jezika ne boš razumel,
50 mikhmai pan thai ai, mitong doeh nawkta doeh tahmenhaih tawn ai kalah prae kami to kawk ueloe,
narod krutega obličja, ki se ne bo oziral na osebo starca niti mladim izkazoval naklonjenosti.
51 nam ro o boih ai karoek to, na misa mah nang ih maitaw caa hoi na lawk ih thingthai qumponawk to caa king tih; nam ro ai karoek to, anih mah cang, misurtui, situi, maitaw caanawk hoi tuu caanawk to tahmat mak ai.
Jedel bo sad tvoje živine in sad tvoje dežele, dokler ne boš uničen, ki ti tudi ne bo pustil niti žita, vina ali olja ali prirasta tvojega goveda ali tropov tvojih ovc, dokler te ne uniči.
52 Na prae thungah na oep ih nangmah ih vangpui sipae amtim rup ai karoek to, na prae thung ih vangpuinawk to takui o boih tih; na Angraeng Sithaw mah ang paek o ih, prae thung ih vangpuinawk to takui o boih tih.
Oblegal te bo v vseh tvojih velikih vratih, dokler se tvoji visoki in mogočni utrjeni zidovi, v katere si zaupal, ne zrušijo po vsej tvoji deželi in oblegal te bo v vseh tvojih velikih vratih, po vsej tvoji deželi, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog.
53 Misa mah na takui khoep ueloe, poek patang loiah na Angraeng Sithaw mah ang paek ih na zok thung ih na canu hoi na capanawk mataeng doeh na caa tih.
Jedel boš sad svojega lastnega telesa, meso svojih sinov in svojih hčera, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog, ob obleganju in v tesnobi, s katero te bodo stiskali tvoji sovražniki,
54 Nangcae thung ih palungsawk koek kami hoi poek naem koek kami mah mataeng doeh angmah ih nawkamya, a palung ih a zu hoi kahing a caanawk nuiah tahmenhaih tawn mak ai;
tako da bo oko moža, ki je med vami nežen in zelo prefinjen, hudobno proti svojemu bratu in proti ženi svojega naročja in proti preostanku svojih otrok, ki jih bo pustil,
55 a caak ih ngan to a caak hanah, to kaom kami maeto han mataeng doeh paek mak ai; na misanawk mah vangpui takui o nathung tidoeh tawn ai ah khosak nathung, to tiah na misanawk mah poekhaih amtangsak tih.
tako da nikomur izmed njih ne bo dal mesa svojih otrok, ki jih bo jedel, ker mu ob obleganju in v tesnobi, s katero te bodo stiskali tvoji sovražniki in vznemirjali v vseh tvojih velikih vratih, ničesar ne bo preostalo.
56 Palungsawk moe, poek naem pongah, long cawh vai ai nongpata doeh caak han tawn ai pongah, a palung ih sava, a capa hoi a canu nuiah poeksethaih palungthin to tawn tih,
Oko nežne in prefinjene ženske med vami, ki zaradi prefinjenosti in nežnosti ne bi niti poskusila postaviti podplata svojega stopala na tla, bo hudobno napram soprogu svojega naročja in napram svojemu sinu in napram svoji hčeri
57 a khok hnetto salak hoiah tacawt a caa nawkta, a zok thung hoi tapen a caanawk nuiah poeksethaih palungthin to tawn tih; misa mah vangpuinawk to takui khoep moe, poekhaih patangsak pongah, tamquta hoiah a caanawk to caa tih.
in napram svojemu otročičku, ki pride ven izmed njenih stopal in napram svojim otrokom, ki jih bo nosila, kajti na skrivaj jih bo jedla zaradi pomanjkanja vseh stvari, ob obleganju in tesnobi, s katero te bo tvoj sovražnik stiskal znotraj tvojih velikih vrat.
58 Lensawk moe, zit kathok ahmin, na Angraeng Sithaw to zit hanah, hae cabu thungah tarik ih kaaloknawk hae acoehaih hoiah na pazui boih ai nahaeloe,
Če ne boš obeleževal, da storiš vse besede te postave, ki so zapisane v tej knjigi, da bi se lahko bal tega slavnega in strašnega imena, GOSPODA, SVOJEGA BOGA,
59 na Angraeng Sithaw mah na caanawk nuiah na tongh han koi dawnrai koi hmuen ah kaom raihaih, kalen parai raihaih, atue kasawk parai raihaih, kahoih thai ai kanung parai nathaih to patoeh tih.
tedaj bo Gospod naredil tvoje nadloge in nadloge tvojega semena težke, celó velike nadloge in dolgo trajajoče in boleče bolezni in dolgo trajajoče.
60 Na zit ih Izip prae nathaihnawk to, na nuiah phasak boih tih, nang khaeah akapsak caeng tih.
Poleg tega bo nadte privedel vse egiptovske bolezni, ki si se jih bal in te se te bodo trdno držale.
61 Angraeng mah nam ro ai karoek to, hae kaalok cabu thungah tarik ai ih nathaih hoi raihaihnawk to na nuiah phasak tih.
Prav tako vsako bolezen in vsako nadlogo, ki ni zapisana v knjigi te postave, tudi te bo Gospod privedel nadte, dokler ne boš uničen.
62 Nang loe van ih cakaeh zetto na pop cadoeh, na Angraeng Sithaw ih lok to na tahngai ai pongah, zetta ah ni na om sut tih.
Vas pa bo ostalo le malo po številu, medtem ko vas je bilo zaradi množice kakor zvezd neba, ker nisi hotel ubogati glasu Gospoda, svojega Boga.
63 Nang khosak na hoih moe, nang pung tahang naah, Angraeng anghoe baktih toengah, Angraeng loe nang to amrosak moe, tidoeh tawn ai ah ohsak hanah doeh anghoe; qawktoep han na caehhaih prae thung hoiah anih mah nang to amrosak tih.
Zgodilo se bo, da kakor se je Gospod nad vami veselil, da vam stori dobro in vas množi, tako se bo Gospod nad vami veselil, da vas uniči in da vas privede v nič in vi boste izruvani iz dežele, kamor greš, da jo vzameš v last.
64 To pacoengah Angraeng mah, long boenghaih maeto bang hoi kalah maeto bang khoek to, kaminawk salakah na haek o boih tih; to ahmuen ah nangmah hoi nam panawk mah panoek o vai ai ih, thing hoi sak moe, thlung hoiah sak ih kalah sithawnawk to na bok o tih.
Gospod te bo razkropil med vsa ljudstva, od enega konca zemlje, celo do drugega in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, celó lesu in kamnu.
65 Nang loe to prae kaminawk salakah anghakhaih na hnu mak ai; na khokpadae suekhaih kakhawt anghakhaih ahmuen mataeng doeh na tawn mak ai; toe Angraeng mah to ahmuen ah tasoehhaih palungthin, mik thazokhaih hoi palungsethaih to na paek tih.
Med tistimi narodi ne boš našel nobenega olajšanja niti podplat tvojega stopala ne bo imel počitka, temveč ti bo tam Gospod dal trepetajoče srce, pešajoče oči in umsko bolest
66 Oephaih om ai ah kho na sah ueloe, khoving khodai zithaih hoiah na om tih; oephaih kaom hinghaih to na tawn mak ai.
in tvoje življenje bo pred teboj viselo v dvomu in bal se boš podnevi in ponoči in nobene gotovosti svojega življenja ne boš imel.
67 Zithaih palungthin, mik hoi hnuk ih hmuen mah zithaih to paek pongah, khawnthaw ah niduem lai nasoe, tiah na thui ueloe, duembang ah khodai lai nasoe, tiah na thui tih.
Zjutraj boš rekel: »Da bi Bog dal, da bi bil večer!« In zvečer boš rekel: »Da bi Bog dal, da bi bilo jutro!« Zaradi strahu svojega srca, s katerim se boš bal, in zaradi pogleda svojih oči, ki ga boš gledal.
68 Hae loklam na hnu let mak ai boeh, tiah kang thuih ih loklam hoiah, Angraeng mah nang to, Izip prae ah palong pui hoiah na thak let tih, to prae ah misong nongpa hoi misong nongpata ah oh hanah, nangcae to misanawk khaeah na zaw tih; toe mi mah doeh nangcae to qan mak ai.
Gospod te bo z ladjami ponovno privedel v Egipt, po poti, o kateri sem ti govoril: »Ne boš je več videl.« Tam boste prodani svojim sovražnikom za sužnje in sužnjice in noben mož vas ne bo kupil.

< Deuteronomy 28 >