Deuteronomy 25
1 Kami hnik loe lok angaek hoi moe, lokcaekkung mah nihnik to lokcaek naah, katoeng kami to loihsak ah loe, kasae kami to danpaek ah,
Če je polemika med ljudmi in pridejo na sodbo, da bi jim sodniki lahko sodili, potem bodo opravičili pravičnega in obsodili zlobnega.
2 kasae kami to boh han krah nahaeloe, lokcaekkung mah anih to a hmaa ah anghnusak ueloe, a zaehaih kating ah bop tih.
Zgodilo se bo, če bo zloben človek vreden, da bi bil pretepen, da mu bo sodnik povzročil, da se uleže in da bo z določenim številom udarcev pretepen pred njegovim obrazom, glede na njegovo krivdo.
3 Toe qui palito pong kamthlai ah boh han om ai; kamthlai ah bop nahaeloe, nam nawkamya loe nangcae mikhnuk ah zae kami ah om tih.
Štirideset udarcev mu lahko naloži in ne več, da se ti tvoj brat ne bi zdel onečaščen, če bi prekoračil in ga pretepel z mnogimi udarci nad temi.
4 Cang atit naah maitaw to tahmawh moem pae caeng hmah.
Ne boš zavezal gobca volu, kadar mane žito.
5 Nawkamya thung ih kami maeto loe caa sah ai ah dueh ving nahaeloe, anih ih zu loe kalah kami khaeah sava sak han om ai; a sava ih amnawk mah anih to zu haih ueloe, a zu khaeah amya mah sak han koi hmuen to koepsak tih.
Če bratje prebivajo skupaj in eden izmed njih umre in nima otroka, se žena mrtvega ne bo poročila zunaj, s tujcem. Njen svak bo šel noter k njej in jo vzel k sebi za ženo in ji izpolnil dolžnost soprogovega brata.
6 Israel thung hoiah anghmat han ai ah, a sak hmaloe ih capa nongpa loe kadueh amya ih ahmin to palawk han oh.
Zgodilo se bo, da bo prvorojenec, ki ga ona rodi, nasledil ime njegovega brata, ki je mrtev, da njegovo ime ne bo izbrisano iz Izraela.
7 Toe amya ih zu to zu haih han koeh ai nahaeloe, amya ih zu mah vangpui thung ih kacoehtanawk khaeah caeh ueloe, Ka sava ih amnawk loe Israel kaminawk salakah amya ih ahmin ohsak poe han koeh ai; ka nuiah amya ih toksak han koeh ai, tiah thui tih.
Če pa mož ne mara vzeti svakinje, potem naj gre žena njegovega brata gor k velikim vratom do starešin in reče: ›Brat mojega soproga odklanja, da bi svojemu bratu vzdignil ime v Izraelu; noče izpolniti dolžnosti brata mojega soproga.‹
8 To naah vangpui thung ih kacoehtanawk mah anih to kawk o ueloe, anih khaeah lokthui pae o tih; toe to kami mah, Kam ya ih zu lak han ka koeh ai, tiah thui khruek nahaeloe,
Potem ga bodo starešine njegovega mesta poklicali in mu govorili. Če pa se temu zoperstavi in reče: ›Ne maram je vzeti, ‹
9 amya ih zu loe kacoehtanawk hmaa ah anih khaeah caeh ueloe, a khokpanai to khring pae tih, a mikhmai ah tamtui hoi pathoih ueloe, amya ih imthong sak han koeh ai kami loe, hae tiah sak han oh, tiah anih han thui pae tih.
potem bo žena njegovega brata prišla k njemu v prisotnosti starešin in sezula njegov čevelj iz njegovega stopala in pljunila v njegov obraz in odgovorila ter rekla: ›Tako bo storjeno tistemu možu, ki noče graditi hiše svojega brata.‹
10 To kami loe khokpanai khring pae ih acaeng, tiah Israel kaminawk salakah thui o tih.
Njegovo ime bo v Izraelu imenovano: ›Hiša tistega, ki je sezut.‹
11 Nongpa hnetto angpan hoi naah, nongpa maeto ih zu loe bop kami ban thung hoiah a sava loihsak hanah angzoh moe, a sava kabop nongpa ih tangzat to patawn pae caeng nahaeloe,
Kadar se možje skupaj prepirajo drug z drugim in se žena enega približa, da bi svojega soproga osvobodila iz roke tistega, ki ga udarja in iztegne svojo roko, da ga zgrabi za njegove genitalije,
12 to nongpata ih ban to takroek pae pat han oh; anih to tahmen hmah.
potem boš odsekal njeno roko, tvoje oko se je ne bo usmililo.
13 Kangvan ai hmuen zit tahhaih kalen doeh, kathoeng doeh, pasah thungah nawnto pacaeng hmah.
V svoji torbi ne boš imel različnih uteži, velike in male.
14 Hmuen tahhaih kalen maw, kathoeng maw, hnetto na im ah suem hmaek hmah.
V svoji hiši ne boš imel različnih mer, velike in male.
15 Na Angraeng Sithaw mah ang paek ih prae thungah na hing lung sawk thai hanah, kakoep moe, katoeng hmuen zit tahhaih to patoh ah.
Temveč boš imel popolno in pravično utež, popolno in pravično mero boš imel, da bodo tvoji dnevi lahko podaljšani v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.
16 To tiah amsoem ai hmuen sah kami hoi katoeng ai ah toksah kami loe, na Angraeng Sithaw hmaa ah panuet thoh.
Kajti vsi, ki počno takšne stvari, in vsi, ki počno nepravično, so ogabnost Gospodu, tvojemu Bogu.
17 Izip prae hoi nang zoh o naah, loklam ah Amalek kaminawk mah na nuiah sak o ih hmuennawk to pahnet o hmah,
Spomni se kaj ti je po poti storil Amálek, ko ste izšli iz Egipta,
18 nangcae tha na zok o sut moe, patang na khang o, Amalek kaminawk loe Sithaw zithaih tawn o ai pongah, loklam ah nangcae to angang moe, nangcae hnukbang kaminawk hoi thacak ai kaminawk to hum o.
kako te je srečal po poti in udaril najbolj zadnje od tebe, torej vse, kar je bilo slabotno za teboj, ko si bil ti slaboten in utrujen, on pa se ni bal Boga.
19 Na Angraeng Sithaw mah nangcae khaeah qawk ah paek ih, prae taengah kaom na misanawk boih ban thung hoiah pahlong moe, anghakhaih ang paek o naah, pahnet ving hanah, Amalek kaminawk to van tlim hoiah amrosak boih han oh; na pahnet han om ai.
Zato bo, ko ti bo Gospod, tvoj Bog, dal počitek pred vsemi tvojimi sovražniki naokoli, v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo vzameš v last, da boš izpod neba izbrisal spomin na Amáleka. Tega ne boš pozabil.
