2 Dungkrhoekhaih 28
1 Ahaz loe siangpahrang ah oh tangsuek naah saning pumphaeto oh boeh, Jerusalem to saning hatlai tarukto thung uk. Anih loe ampa David baktiah, Angraeng mikhnukah katoeng hmuen to sah ai.
Aház je bil star dvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let, toda ni delal tega, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David.
2 Anih loe Israel siangpahrangnawk caehhaih loklam to pazui moe, Baal bokhaih krangnawk to sak.
Kajti hodil je po poteh Izraelovih kraljev in prav tako je naredil ulite podobe za Báale.
3 Hinnom capa ih azawn ah hmuihoih to a thlaek moe, a caanawk to hmai hoiah a qoeng; Angraeng mah Israelnawk hmaa ah haek ih Sithaw panoek ai kaminawk mah sak ih panuet thok hmuen to a sak toeng.
Poleg tega je zažigal kadilo v dolini Hinómovega sina in svoje otroke sežigal v ognju, po ogabnostih poganov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroki.
4 Angbawnhaihnawk to sak moe, hmuensang ih mae nui hoi aqam kahing thing tlim boih ah hmuihoih to a thlaek.
Tudi daroval je in zažigal kadilo na visokih krajih, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom.
5 To pongah angmah ih Angraeng Sithaw mah Syria siangpahrang ban ah paek; Syria kaminawk mah anih to pazawk moe, paroeai kaminawk misong ah naeh o pacoengah, Damaska ah caeh o haih. Anih to Israel siangpahrang ban ah paek moe, anih hoi angmah ih paroeai kaminawk to hum pae.
Zato ga je Gospod, njegov Bog, izročil v roko sirskega kralja in udarili so ga in izmed njih odvedli veliko množico ujetnikov in jih privedli v Damask. Izročen je bil tudi v roko Izraelovega kralja, ki ga je udaril z velikim pokolom.
6 Judah mah angmacae ampanawk ih Angraeng Sithaw to pahnawt ving pongah, Ramaliah capa Israel siangpahrang Pekah mah Judah prae ah, nito thung thacak misatuh kaminawk sang cumvai, pumpaeto hum pae.
Kajti Remaljájev sin Pékah jih je v Judu v enem dnevu ubil sto dvajset tisoč, ki so bili vsi hrabri možje, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov.
7 Thacak Ephraim ih kami Zikri mah, siangpahrang capa Maaseiah, siangpahrang im ukkung Azrikam hoi siangpahrang taengah toksah kami Elkanah to hum.
Zihrí, mogočen mož iz Efrájima, je usmrtil kraljevega sina Maasejája, voditelja hiše Azrikáma in Elkanája, ki je bil poleg kralja.
8 Israel kaminawk mah doeh, angmacae ih nawkamyanawk, nongpatanawk, canu hoi capa sang cumvai hnetto naeh pae o ving; hmuenmae paroeai lak pae o moe, Samaria vangpui ah phawh o.
Izraelovi otroci so odvedli ujetnike izmed njihovih bratov, dvesto tisoč žensk, sinov in hčera ter od njih odvzeli tudi mnogo plena in plen prinesli v Samarijo.
9 Toe Angraerng ih tahmaa Obed, tiah kawk ih kami maeto oh; anih loe Samaria ah amlaem misatuh kaminawk hmaa ah caeh moe, nihcae khaeah, Nam panawk ih Angraeng Sithaw loe Judah kaminawk nuiah palungphui pongah, nangcae ban ah ang paek boeh; toe nihcae to khet kamcuk ai van pha khoek to ah na hum o.
Toda tam je bil Gospodov prerok, katerega ime je bilo Odéd in ta je šel ven pred vojsko, ki je prišla do Samarije ter jim rekel: »Glejte, ker je bil Gospod, Bog vaših očetov, besen na Juda, jih je izročil v vašo roko in vi ste jih umorili v besnenju, ki sega do nebes.
10 Judah hoi Jerusalem ih nongpa nongpatanawk to vaihi tamna ah suek hanah na tim o bae vop; to tiah na sak o nahaeloe, na Angraeng Sithaw hmaa ah zaehaih sak baktiah na om o mak ai maw?
In sedaj ste se namenili, da obdržite Judove in jeruzalemske otroke, podrejene sebi za sužnje in sužnjice. Toda ali niso z vami, celo z vami, grehi zoper Gospoda, vašega Boga?
11 Vaihi ka lok hae tahngai oh! Tamna ah na naeh o ih nam nawkamyanawk to amlaem o sak let ah, to tih ai nahaeloe Angraeng palungphuihaih nangcae khaeah pha moeng tih, tiah a naa.
Sedaj me torej poslušajte in ponovno osvobodite ujetnike, ki ste jih zajeli izmed svojih bratov, kajti nad vami je ogorčen Gospodov bes.
12 To pacoengah Ephraim thung ih thoemto zaehoikung ah kaom, Johanan capa Azariah, Meshilemoth capa Berekiah, Shallum capa Jehizkiah hoi Hadlai capa Amasa mah misatukhaih ahmuen hoi angzo kaminawk to pakaa o.
Potem so nekateri izmed poglavarjev Efrájimovih otrok, Johanánov sin Azarjá, Mešilemótov sin Berehjá, Šalúmov sin Hizkijá in Hadlájev sin Amasá vstali zoper tiste, ki so prišli iz vojne
13 Nihcae mah, Misong ah naeh ih kaminawk to hae ah angzo o haih hmah; aicae loe Angraeng hmaa ah a zae o boeh; nangcae loe zaehaih hoi kasae thap aep hanah hae tiah poekhaih na tawnh o, aicae sakpazaehaih loe paroeai pop boeh; to pongah kanung parai palungphuihaih Israel nuiah phak boeh.
ter jim rekli: »Ujetnikov ne boste privedli sèm, kajti kakor smo že grešili zoper Gospoda, ste se vi namenili, da dodate še več k našim grehom in k našemu prestopku, kajti naš prestopek je velik in zoper Izraela je ogorčen bes.
14 To pongah misatuh kaminawk mah naeh ih kaminawk hoi a lak pae o ih hmuenmaenawk to, zaekoikung hoi amkhueng kaminawk hmaa ah prawt o ah.
Tako so oboroženi možje pustili ujetnike in plen pred princi in pred vso skupnostjo.
15 Ahmin kawk ih kaminawk loe angthawk o moe, naeh ih kaminawk to kawk o; nihcae mah khukbuen tawn ai kaminawk to, a lak o ih khukbuen angkhuk o sak moe, khokpanai abuen o sak; caaknaek a paek o moe, thacak ai kaminawk to laa hrang pongah angthueng o sak; nihcae to angmacae nawkamyanawk ohhaih, ungsikung vangpui, tiah kawk ih Jeriko vangpui ah thak o pacoengah, Samaria ah amlaem o let.
Možje, ki so bili določeni po imenu, so vstali, vzeli ujetnike in s plenom oblekli vse, ki so bili med njimi nagi, jih odeli, obuli, jim dali jesti in piti ter jih mazilili in vse slabotne med njimi odvedli na oslih ter jih privedli do Jerihe, mesta palmovih dreves, do njihovih bratov. Potem so se vrnili v Samarijo.
16 To naah Ahaz siangpahrang mah Assyria siangpahrang khaeah abomhaih hnik hanah kami to patoeh.
Ob tistem času je kralj Aház poslal k asirskim kraljem, da mu pomagajo.
17 Edom kaminawk loe angzoh o moe, Judah kaminawk to tuk o; nihcae to naeh moe, misong ah caeh o haih boih.
Kajti Edómci so ponovno prišli in udarili Juda in odvedli ujetnike.
18 Philistinnawk mah aloih bang ih prae hoi Judah prae thung ih vangpuinawk to tuk o moe, Beth-Shemesh, Ajalon hoi Gederoth, Shoko, Timnah, Gimzo hoi a taeng ih vangtanawk to lak o.
Filistejci so vdrli tudi v mesta spodnje dežele in jug Juda in zavzeli Bet Šemeš, Ajalón, Gederót, Sohó in njegove vasi, Timno z njenimi vasmi, tudi Gimzó in njegove vasi in tam prebivali.
19 Israel siangpahrang Ahaz pongah, Angraeng mah Judah to pakhrak tathuk; anih mah Judah prae to bangkrai ah suek moe, Angraeng hmaa ah zaehaih to sak.
Kajti Gospod je ponižal Juda zaradi Izraelovega kralja Aháza, kajti ta je slekel Juda in se hudo pregrešil zoper Gospoda.
20 Assyria siangpahrang Tilgath-Pilneser loe anih khaeah angzoh, toe thapaek ai ah, palung ni boengsak lat.
K njemu je prišel asirski kralj Tiglát Pilnéser in ga stiskal, toda ni ga okrepil.
21 Angraeng im thung ih hmuen, siangpahrang imthung ih hmuen hoi angraengnawk khae ih hmuenmae to Ahaz mah lak moe, Assyria siangpahrang to paek, toe Assyria siangpahrang mah Ahaz to abom ai.
Kajti Aház je odvzel delež iz Gospodove hiše in iz kraljeve hiše in od princev in to dal asirskemu kralju, toda ta mu ni pomagal.
22 Siangpahrang Ahaz loe to tiah raihaih tongh li naah, Angraeng hmaa ah zaehaih to sak aep aep.
V času svoje stiske je še bolj grešil zoper Gospoda. To je ta kralj Aház.
23 Anih bopkung Damaska ih sithawnawk khaeah angbawnhaih to a sak; Syria sithawnawk mah angmah ih siangpahrangnawk to abomh pongah kai tuk ang pazawk o: to sithawnawk khaeah angbawnhaih ka sak nahaeloe, kai doeh na bomh toeng tih, tiah a poek. Toe to tiah a sak pongah angmah hoi Israel kaminawk to amro o boih.
Kajti žrtvoval je bogovom Damaska, ki so ga udarili in rekel: »Ker so jim pomagali bogovi sirskih kraljev, zato bom žrtvoval njim, da bi mi lahko pomagali.« Toda oni so bili propad njemu in vsemu Izraelu.
24 Ahaz loe Sithaw imthung ih laom sabaenawk to ahmuen maeto ah nawnto tapop moe, pakhoih boih; Angraeng ih im thoknawk to khah boih; Jerusalem vangpui ih takii ah hmaicamnawk to a sak.
Aház je zbral skupaj posode iz Božje hiše, razbil na koščke posode iz Božje hiše in zaprl vrata Gospodove hiše ter si naredil oltarje na vsakem jeruzalemskem vogalu.
25 Kalah sithawnawk khaeah hmuihoih thlaek hanah Judah prae vangpui kruekah hmuensangnawk to a sak; to tiah anih mah angmacae ampanawk ih Angraeng Sithaw to palungphuisak.
V vsakem posameznem Judovem mestu je postavil visoke kraje, da zažigajo kadilo drugim bogovom in do jeze dražijo Gospoda, Boga svojih očetov.
26 Siangpahrang ah oh nathung a sak ih hmuennawk boih hoi a caehhaih loklamnawk boih, takung hoi tadong khoek to, Judah hoi Israel siangpahrangnawk ih cabu thungah tarik o.
Torej ostala njegova dela in vse njegove poti, prve in zadnje, glej, zapisane so v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev.
27 Ahaz loe ampanawk khaeah anghak moe, Jerusalem vangpui ah aphum o; toe Israel siangpahrangnawk ih taprong ah aphum o ai; anih zuengah a capa Hezekiah mah prae to uk.
Aház je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v mestu, torej v Jeruzalemu. Toda niso ga prinesli v mavzoleje Izraelovih kraljev. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Ezekíja.
